V državah z zmerno klimo, kamor spada tudi Slovenija,ima alergijo na pike žuželk približno 0,2 - 0.4% ljudi. V Sloveniji zaradi pika vsako leto umre ena oseba. Čebele in čmrlji pičijo samo ko se branijo. Njihovo želo ni gladko, tako kot pri osah in sršenih, zato ostane želo s strupnim mešičkom zapičeno v koži. Strup se tako izloča počasneje in dlje časa. Strupa obeh sta enaka. Ose in sršeni lahko pičijo tudi ko niso ogroženi, najpogosteje pozno poleti in jeseni. Njihovo želo je gladko. Ne ostane v koži, kar pomeni, da lahko pičijo tudi večkrat. Tudi osa in sršen imata enaka strupa, le da pik sršena vsebuje bistveno več strupa. Alergijske reakcije na pike mravelj, komarjev,brencljev in drugih so redke.

Alergije na pike zuzelk

Alergijska reakcija ne nastopi takoj po prvem piku. Bolnik lahko normalno preživi več pikov, nakar se lahko pojavi alergična reakcija. Normalna reakcija na pik se kaže kot lokalna toksična reakcija (oteklina, bolečina, rdečina), ki se pojavi pri vseh ljudeh. Naslednji dan ponavadi izgine. Pri alergikih pa nastopi lokalna ali sistemska reakcija. Lokalna reakcija se kaže kot oteklina, ki traja nekaj dni. Sistemska (anafilaksa) pa poteka dokaj burno, ker se strup veže na na specifične celice imunskega sistema. 

Ima štiri stopnje:

1. urtikarija (koprivnica)
2. urtikarija in otekanje ustnic, slabost, bruhanje in driska
3. znakom druge stopnje se pridružijo še težko dihanje in požiranje
4. kolaps, padec krvnega tlaka in izguba zavesti

Vsi ti znaki se lahko pojavijo že v nekaj sekundah po piku žuželke. Prvi znaki, ki kažejo na sistemsko obliko alergijske reakcije so skelenje po podplatih ali dlaneh, po jeziku in prsih. Bolnik lahko postane omotičen in se slabo počuti.
Diagnoza se postavi glede na podatke, ki nam jih da bolnik (opis dogodka), v laboratoriju se izmeri količina IgE specifičnih protiteles na strup žuželke ali pa s kožnim in provokacijskim testom (bolnika ponovno izpostavimo direktnemu delovanju strupa). Z imunoterapijo se zdravijo samo bolniki, pri katerih nastopata tretja in četrta stopnja sistemske alergične reakcije.

Takim bolnikom dajo tudi natančna navodila, kako ukrepati za samopomoč:

1. če želo ostane v koži ga odstranimo z nohti ali pinceto in takoj pokličemo prvo pomoč
2. na mesto vboda damo hladen obkladek
3. vzamemo tableto antihistaminika in glukokortikoida
4. pripravimo samodejno injektor ali inhalator adrenalina 

Kako se zavarujemo pred piki žuželk?

- Izogibajte se naglim in mahajočim gibom, ko letijo okoli čebele in druge žuželke. 
- Znoj privablja žuželki, zato bodite pozorni pri teku, igrah in srugih dejavnostih v naravi.
- Ne jejte sladkih jedi in sadja, ne pijmo piva in sladkih sokov na prostem in ne puščajte ostankov hrane v okolici
- Poglejte v kozarec ali v steklenico preden začnete piti iz nje. Priporočljivo je pitje s slamico
- Pozornost velja tudi pri delu na vrtu. Nadenite si rokavice, pokrivalo in oblačila z dolgimi rokavi ter dolge hlače.
- Sadje in cvetje nabirajte previdno.
- V avtu naj bodo okna zaprta.
- Na motorju imejte zmeraj zaprto čelado in oblačila, ki se tesno prilegajo telesu
- Bela, svetlo rjava in zelena oblačila odganjajo žuželke, medtem ko jih črna in pisana privabijo.
- Oblačila naj bodo čimmanj ohlapna
- Če je le mogoče se izogibajte mest, kjer se ose in čebele najraje zadržujejo: smetnjaki, košare za odpadke, odpadlo sadje, hlevi in ograde z domače živali.
- Ne hodita bosi.
- Čez dan naj bodo okna stanovanja zaprta ali pa imejte montirano mreži za žuželke.
- Ne hodite tja, kjer žuželke gnezdijo.
- Če vam grozi, da vas bo žuželka pičila, pokrijte obraz z rokami ali kosom oblačila.
- Vedno imejte s seboj prvo pomoč (adrenalin in antihistaminike)