Pogosto pa pride pri jemanju določenih vrst zdravil do neželenih reakcij. Te delimo v dve skupini. V prvi so neželene reakcije zaradi prevelikega odmerjanja zdravila, neželenega učinka in zaradi hkratnega jemanja več različnih vrst zdravil. V drugo skupino pa spadajo neugodne reakcije zaradi preobčutljivosti.


Alergije na zdravila

Preobčutljivost se pokaže kot ne prenašanje zdravila, idiosinkrazija (dedno pogojena motnja delovanja encima) in kot imunološka reakcija na zdravilo (alergija na zdravilo). Iz te delitve ja jasno videti, da zaseda alergijski tip le majhen delež vseh neželenih reakcij na zdravila (le 6 - 10%). Alergijo lahko povzroči vsako zdravilo.

Na preobčutljivost vplivajo:

- način jemanja zdravila
- trajanje zdravljenja
- pogostost jemanja
- visoki odmerki

Vnos zdravila preko kože ali sluznice nudi večje možnosti nastanka preobčutljivosti kot skozi usta. Anafilaktične reakcije pa so naj pogostejše pri injiciranju zdravila.

Preobčutljivostne reakcije najpogosteje nastopajo pri naslednjih vrstah zdravil:

1. Acetil salicilna kislina (ASK)

Lajša bolečine, znižuje povišano telesno temperaturo, v večjih odmerkih pa lahko zavira vnetja. Najdemo jo v nam dobro znanem Aspirinu, vsebujejo jo še Alkaseltzer, Andol in Tenalgin Tab.1. Večina bolnikov ASK dobro prenaša, malo pa je znano, da lahko povzroči psevdoalergije. Zavira namreč encim (ciklooksigenazo), ki proizvaja snovi, ki širijo žile (prostaciklin PGI 2 in PGI 3). Zato postanejo snovi, ki ožijo žile (levkotrien B4 in tromboksan A2) bolj učinkovite. Strokovnjaki menijo, da to vodi k oženju bronhijev in posledično k bronhialni astmi. Poleg tega se zaradi zaviranja encimov iz mastocitov izloči še histamin. 
Poleg astme se lahko pojavi še koprivovica, rinitis, dušenje in padec krvnega tlaka. Bolniki, ki imajo alergične reakcije na ASK, naj se izogibajo umetno obarvanim in konzerviranim živilom. Med azo- barvili in konzervansi (salicilna in benzojeva kislina) namreč obstajajo navzkrižne reakcije. Paziti je potrebno tudi pri uživanju trajnih živil (šunka, salama,konzervirana živila) in rdečega vina. Zdravila, ki vsebujejo ASK. Ta zdravila zavirajo razgradnjo histamina, ki ga je v takih živilih veliko. In reakcija je spet tu. Dobro znano je še agresivno delovanje Aspirina na želodčno sluznico. Povzroči lahko vnetje in celo krvavitev. Nastanejo majhne ranice, ki omogočijo vstopanje antigenov v sluznico in naprej v kri. Zamenjava za ASK je paracetamol ali kofein.

2. Nesteroidna protivnetna zdravila (NSAID)

So alternativa Aspirinu, predvsem zaradi neželenih učinkov Aspirina na želodčno sluznico. Vendar med njimi najdemo tudi taka, ki v svoji sestavi vsebujejo snovi sposobne izzivanja alergijskih reakcij:
- Naklifen (diklofenak)
- Nalgesin in Naproksen (naproksen)
- Ibuprofen T in gel ter Diverin T in gel (ibuprofen)

3. Antibiotiki

Sprva so antibiotike pridobivali iz glivic in plesni. Danes jih izdelujejo sintetično. Uvrščamo jih v dve glavni skupini: bakteristatični in baktericidni. Bakteristatični samo zavirajo razvoj bakterij, Baktericidni pa bakterijsko celico uničijo. Iz uničene celice se sproščajo bakterijski toksini (endotoksini), ki preko obtoka lahko vplivajo na bolnikov imunski sistem in njegovo pravilno delovanje. Črevesna sluznica postane zaradi visoke koncentracije endotoksina bolj prepustna, tudi za razne alergene.

Največ neželenih reakcij povzročajo alfalaktanski antibiotiki:

- Orbenin (kloksacilin)
- Ospen (fenoksimetilpenicilin)
- Amoksiklav, Augmentin (klavulonska kislina)
- Ketocef, Lendacin, Olicet (cefuroksin)

4. Zdravila za srce in pritisk. 
Kritična živila lahko sprožijo neželene reakcije tudi pri bolnikih, ki jemljejo zdravila za srčna obolenja. Snovi, ki so v ta mehanizem vpletene so: verapamil, kinidin, dihidralazim in rezerpin( zniževanje krvnega tlaka) ter druge.


5. Antirevmatiki
Težave povzročajo na dva načina: Na eni strani zavirajo razgradnjo histamina ( zavirajo diaminooksidazo), zlasti po zaužitju določene hrane, ki vsebuje konzervanse. Po drugi strani pa spodbujajo mastocite k sintezi histamina. To so večinoma zdravila, ki vsebujejo klorokvin (uporablja se tudi za zdravljenje malarije).

Kako se kaže alergija na zdravila?

Najpogostejši so kožni izpuščaji v obliki urtikarije in angioedema. Pojavijo se lahko tudi izpuščaji podobni kožnim pegam ali papule (nekoliko dvignjene nad gladino kože). Zanje je značilna simetrija in se nikoli ne pojavijo na podplatih ali dlaneh. 
Pogosti so tudi fotoalergični učinki, kjer se izpuščaj pojavi le ko je bolnik izpostavljen sončnim žarkom. Kontaktni dermatitis je reakcija na vnos zdravila preko kože (geli, kreme, mazila). 

Končno so lahko prizadeti tudi celotni organski sistemi:

- dihala (rinitis, astma, kašelj)
- prebavila (gastritis, hepatitis)
- ledvice (glomerulonefritis)
- živčevje (epilepsija)
- serumska bolezen

Prva pomoč:

- če se pokaže le kožni izpuščaj je dovolj vzeti antihistaminik
- pri sistemski reakciji je potrebna hispitalizacija (24 urno opazovanje)
- prenehamo jemati zdravilo in tudi vsa ostala iz iste skupine vse dokler no postavljena diagnoza s pomočjo objektivnega testa.

ALERGIJE NA CEPIVA

Poleg aktivne substance, zaradi katere cepimo, so v cepivih še dodatki, ki stabilizirajo in druge nečistoče. Kot stabilizatorji se pojavljajo konzervansi, nečistoče pa antibiotiki (neomicin in streptomicin)in beljakovine biološkega sistema (npr. beljakovine piščančjega zarodka pri nekaterih antivirusnih cepivih) na katerem cepivo pridobivajo. Alergijske reakcije na samo aktivno substanco so zelo redke. Znane so pa pogoste reakcije na cepivo proti tetanusu. Pogostost reakcij se veča s številom ponovitev in s koncentracijo protiteles v krvi. Zato je pomembno vedeti, kdaj je bil bolnik nazadnje cepljen.