Med njimi najdemo take reakcije, kjer ni udeležen imunski sistem in so posledica le pritiska, mraza, UV žarkov in podobno, ter tiste, kjer je vpleten imunski sistem. Limfokini in histamin, ki nastajajo v limfocitih povzročijo alergijsko vnetje in poškodbe kože.

alergijske bolezni koze

URTIKARIJA
Pri urtikariji se pojavijo izpuščaji (urtike) podobni tistim, ki jih povzroči dotik koprive. Zato jo včasih imenujejo tudi koprivovica. Lahko je akutna, ki jo povzroči hrana, zdravila in piki žuželk. Kronična pa traja več tednov in je ponavadi avtoimunska bolezen. Za razliko od akutne, ki je značilna za mlajše in otroke, se kronična urtikarija pogosteje pojavlja pri starejših in pri ljudeh v srednjem življenjskem obdobju. Procentualno več pri ženskah kot pri moških.


AKUTNA URTIKARIJA
Je sicer kožna bolezen z izpuščaji, vendar se rada pokaže tudi kot sistemska bolezen. Pojavijo se otekel jezik, edem grla, astma, bruhanje, driska, oteklost sklepov in anafilaktični šok.

1. Kontaktna urtikarija se pojavi pri stiku kože z rastlinskimi strupi (koprive), strupi morskih ožigalkarjev (meduze, m. vetrnice), žuželk, in z zdravili v obliki mazil, krem ali gelov. Urtike se pojavijo le na mestu kontakta. Če se urtike pojavijo že ob prvem stiku s škodljivo snovjo, govorimo o neimunski kontaktni urtikariji. Ko pa se izpuščaj pojavi šele pri ponovnem kontaktu, takrat pa že lahko govorimo o imunski reakciji in o imunski kontaktni urtikariji.

2. Fizikalna urtikarija je posledica fizikalnega delovanja na kožo in izzove sproščanje vnetnih mediatorjev (histamina in limfokinina) neodvisno od imunskega mehanizma. Tukaj najdemo urtikarije povzročene s pritiskom, z mrazom, s toploto, povišano telesno temperaturo in z znojenjem ter z UV žarki. Urtike se pojavijo le na mestu delovanja fizikalnega dejavnika, redko na drugih mestih. Izjema je reakcija na mraz. Urtikarija, ki nastane zaradi mraza lahko sproži sistemske reakcije in celo anafilaktični šok. Pojavi se zelo hitro. Najbolj je izražena v zimskem obdobju, lahko pa se pojavi tudi pri uživanju hladnih pijač, hrane iz hladilnika, sladoleda ter pri kopanju v hladni vodi, kontaktu z mrzlim predmetom in podobno. 

3. Neimunološka urtikarija zaradi zdravil nastopi mimo imunskega odziva in lahko že ob
prvem stiku z zdravilom. Mediatorji se sproščajo iz mastocitov zaradi delovanja nekaterih zdravil (morfin, kodein, nesteroidni antirevmatiki, acetilsalicilna kislina), konzervansov, nevropeptidov (npr. substanca P), hormonov (estrogen) in radiokontrastnih sredstev. 
Kronična urtikarija

Če se urtike pojavljajo več kot šest tednov, govorimo o kronični urtikariji. Če se vmes pojavijo obdobja brez urtik, pa govorimo o kronični recidivni urtikariji. Ta vrsta urtikarije je za diagnosticiranje in zdravljenje zelo zahtevna. Traja namreč lahko tudi več let, vzrokov zanjo pa je lahko več hkrati. To so zdravila (acetilsalicilna kislina, nesteroidni antirevmatiki), hrana, konzervansi in dodatki, okužbe s hepatitisom B in C, paraziti, maligne bolezni, fizikalni dejavniki in drugo. Vzroka se za več kot polovico bolnikov ne najde.


ANGIOEDEM

Angiodedem je zatekanje kože in sluznice. Pogosto poteka skupaj še z drugimi alergičnimo reakcijami, največkrat z urtikarijo. Povzročijo ga zdravila (kot pri urtikariji) in pelodi oz. drugi vdihani alergeni. Poteka skupaj z značilnimi znaki: otekanje ustnic, žrela, grla, jezika, sklepov in spolovil. Po nekaj urah ali dneh sicer izgine, vendar moramo biti pozorni pri angioedemu žrela in grla. V takih primerih pogosto prihaja do oteženega dihanja in dušenja. Zato je nujna takojšna hospitalizacija.


ATOPIJSKE BOLEZNI KOŽE
V to skupino kožnih bolezni uvrščamo atopijski dermatitis.
Atopijski dermatitis je kronična bolezen kože, za katero je značilno močno srbenje in obdobja poslabšanj in izboljšanj. Pogosto se pojavi pri otrocih med 3 in 4 mesecem starosti, ki se v času med 4. in 8. najkasneje pa do 12. leta popolnoma popravi. Izpuščaji se pojavijo na področjih komolčnih in kolenskih kotanj ali pa po celem telesu. Poleg izpuščajev se bolezni pridruži še alergijski rinitis in astma, kar nakazuje na sistemsko bolezen.
Vzroki za atopijski dermatitis so različni: alergeni pršice, perja, živalski alergeni, alergeni kravjega mleka, jajc in pelodov. 


FOTODERMATITIS IN FOTOALERGIJSKI DERMATITIS
To so kožne spremembe, ki nastanejo zaradi delovanja UV svetlobe. Primarno se pojavijo kot sončne opekline zaradi neposrednega delovanja UV svetlobe na celic kože, sekundarno pa se pojavijo kot fototoksične in fotoalergijske reakcije kože.
Fototoksično delujejo snovi, kot so: furokumarini v listih kumar, paradižnika in v travi. Če pride bolnik v stik s furokumarini in je hkrati izpostavljen še UV žarkom, se pojavijo drobni izpuščaji v obliki vodnih mehirčkov.
Pri fotoalergijskih reakcijah je udeležen imunski sistem in fotoalergen. Le - ta vstopi v telo preko prebavil ali skozi kožo. Alergen se zaradi vpliva svetlobe aktivira, veže na beljakovine v koži, jih spremeni in izzove imunsko reakcijo. Taki fotoalergeni so: slicilamidi, paraaninobenzojska kislina, heksaklorofen in mošus. Najdemo jih v milih, kozmetičnih pripravkih, kremah za sončenje in parfumih. Fotoalergeni se nahajajo tudi v zdravilih: antibiotiki (tetraciklini, sulfonamidi, solfonilsečnina), diuretik (klorotiazid) in v ciklamatu (sladilo).