Vzrok temu so alergeni, ki so v okolju prisotne celi leto. Večini bolnikom se stanje poslabša še v udobju cvetenja trav in dreves, ko se pojavi še seneni nahod. Vzrok za nastanek trajnega alergijskega rinitisa so:alergeni pršic, alergeni plesni, alergeni domačih živali. Pršice (Ascaride) so drobne, 0.3 mm velike sorodnice pajkov. Pri nas sta poznani dve vrsti pršic, ki povzročajo alergije: Dermatophagoides pteronisimus in D. Farine (pršica moke). D. pteronisimus živi v blazinah, žimnicah, odejah, oblazinjenem pohištvu, preprogah... Hrani se z odluščenimi drobnimi delčki naše kože. Sama po sebi ni alergen. Kot alergen delujejo njeni izločki .

alergijski rinitis

Idealno okolje zanjo so:
- 70% vlaga
- temperatura okoli 20 stop. C

Pri koncentraciji do 100 pršic na 1g praha ne nastopi še alergija; pri koncentraciji nad 1000pršic na 1g praha pa je možnost alergije pri senzibilnih ljudeh velika. Plesni najdemo na vlažnih tleh, v travi, v zraku in v stanovanju. Idelani pogoji za razvoj so isti, kot pri pršicah. Same plesni niso laergen, pač pa njihove spore. Le- te se lahko po zrako prenašajo podobno kot pelodi. Najvišjo koncentracijo spor beležimo ob soncnem in vlažnem vremenu.


Kako se zaščitimo pred pršicami?

- redno zračimo posteljnino
- odeja naj bo iz bombaža ali sintetike (manj primerna), ki jo lahko peremo pri temp. višji od 55 stop.C
- blazine naj ne bodo napolnjene s perjem (tam se pršice zelo rade zadržujejo)
- vzmetnico redno sesajte s sesalcem, ki ima antialergijski filter in jo prekrijte s prevleko iz gorateksa ali antialergijskimi prevlekami.
- odstranite vse talne preproge, težke zavese in oblazinjeno pohištvo
- prah brišite z vlažno krpo
- posteljnino večkrat menjajte
- pršica pri -4 stop.C pogine. To je zelo primerno za čiščenje otroških plišastih igrač, ki naj jih alergični otrok ima čim manj

Kako se zaščitimo pred plesnimi?

- stanovanje redno zračimo
- v omarah ne puščamo plesnive hrane
- redno čistimo klimatske naprave
- če imamo v stanovanju lončnice, pazimo, de se na zemlji ne pojavijo plesni
- ne sprehajamo se po vlažnih gozdovih
- ne delamo na vlažnih tleh
- se ne zadržujemo v hlevih

ASTMA

Bolezen poteka z značilnimi epizodami kašlja, težkega dihanja in piskanja, ki minejo spontano ali po jemanju zdravil. Ned epizodami se bolnik počuti največkrat normalno. Vzrok za nastanek astme je največkrat prisotnost alergena. Značilnost astme je večja krčljivost mišic bronhialnih poti, okrepljeno izločanje sluzi in oteklost bronhialne sluznice. Kot alergeni se lahko pojavijo: pelodi, hišni prah, spore plesni, živalska dlaka, kot prenašalev alergenov in enako tudi ptičje perje, hrana in piki žuželk. Dihalne poti so kronično vnete in zato občutljive tudi na snovi iz okolja, ki sicer niso alergeni. Napad astme lahko sprožijo tudi večja telesna aktivnost, vdihavanje hladnega in suhega zraka, virusne okužbe, onesnažen zrak (cigaretni dim, lak za lase, steklena volna) in tudi močna čustva (huda jeza, veselje...).