Najpogosteje zbolevajo otroci med 3. in 10 letom starosti.

skrlatinka

 

Najpogostejši povzročitelj gnojnih angin je betahemolitični streptokok skupine A (Streptococcus pyogenes). Ta lahko poleg angine povzroči nastanek tudi škrlatinke in vnetje žrela. Za okužbo so dovzetne vse starostne skupine, najbolj pa otroci v starosti med 3. in 10. letom. Vir okužbe je največkrat bolnik, redkeje pa asimptomatični nosilci patogenih betahemolitičnih streptokokov (klicenosci).

Taka okužba se prenaša z direktnim (neposrednim) stikom med bolnikom ali klicenoscem, preko sline ali preko nosnega izcedka. Lahko pa se prenaša tudi preko okužene hrane. Bolezen je najpogostejša v hladnih mesecih. Večkrat se pojavi tudi v obliko manjših epidemij v družinah, vrtcih in šolah.

Inkubacija traja 24 ur do 14 dni. Po tem času se nenadno pojavi:
- povišana temperatura,
- glavobol,
- bolečina pri požiranju, pri otrocih tudi bolečine v trebuhu
- močno pordelo žrelo in nebnici,
- gnojne obloge ali gnojni čepki na nebnicah in
- povečane angularne bezgavke
Otroci mlajši od 3 let imajo lahko pri taki okužbi le nekoliko povišano temperaturo, povečane vratne bezgavke in dolgotrajen izcedek iz nosu.
Pri 30 do 60% bolnikov je potek bolezni blag. Če pa se vnetju nebnic pridružijo še folikulatni izpuščaji na koži, pa lahko posumimo na škrlatinko.

Zaleti, ki se lahko pojavijo so:
- akutna revmatična vročica
- akutno vnetje ledvic
- okužba se lahko razširi še na okolno tkivo
- splošna okužba organizma (sepsa)