klop

Po številu novih primerov klopnega meningoencefalitisa vsako leto (skoraj 14 na 100 000 ljudi) sodi Slovenija na tretje mesto med evropskimi državami, proti ‘klopom’  pa se cepi  pičlih 10 odstotkov prebivalcev.

 

Klopni meningoencefalitis je virusna bolezen osrednjega živčevja in pusti trajne posledice pri več kot tretjini bolnikov. Povzroči lahko celo smrt. Prenaša se z vbodom okuženega klopa in je, tudi svetovno gledano, najbolj resna virusna bolezen, ki jo prenašajo drobni ‘črnonožci’.
Prvi znaki klopnega meningoencefalitisa so podobni gripi in se pojavijo od sedem do štirinajst dni po okužbi. Človek občuti utrujenost, bolečine v mišicah, glavobol, loti se ga vročina. Temu pravimo prva faza bolezni in traja do šest dni. Sledi prosti interval, ki lahko traja do dva tedna in loči obe fazi. V tem času bolnik ne čuti nobenih težav ali pa ima kvečjemu blag glavobol.


 Druga faza bolezni se začne, ko virus preide skozi krvno možgansko pregrado v možgane. Telesna temperatura močno naraste, po navadi nad 39 stopinj Celzija, bolnika še bolj boli glava, slabo mu je in bruha, ima otrdel vrat, tresejo se mu roke in jezik, težko razmišlja in se zbere, lahko izgubi zavest in celo umre.

 

Drugo fazo bolezni pri odraslih lahko razdelimo v naslednje oblike:


 Meningitis ali vnetje možganskih ovojnic; za meningitis so značilni glavobol, vročina, slabost, bruhanje in otrdelost vratu. Bolnike pogosto moti svetloba. Praviloma okrevajo brez trajnih posledic; neposredne smrtne nevarnosti ni.
Meningoencefalitis ali vnetje možganov; pridružijo se še težave zaradi vnetja možganskega tkiva. Bolnikom se tresejo roke in jezik, težko razmišljajo in se zberejo, lahko padejo v komo. 
Mielitis; simptomom in znakom meningoencefalitisa se pridružijo še znaki, ki so odraz vnetja hrbtenjače, kar se največkrat pokaže z ohromitvami udov in/ali dihalnih poti in mišic.

 

Najboljša preventiva je cepljenje!


Predstavnica Inštituta za varovanje zdravja in predstojnica Centra za nalezljive bolezni, prim. dr. Alenka Kraigher, je na tiskovni konferenci poudarila: ‘’Preventiva se začne z repelenti in oblačili, ki naj pokrivajo čim več kože, kadar gremo v gozd. Tako lahko poskusimo klopu preprečiti dostop do kože, če to ni dovolj učinkovito, pa je dobro, da klopa vsaj čim prej opazimo in odstranimo. Zato se je treba po obisku gozda vedno temeljito pregledati. Najučinkovitejši ukrep za zaščito pred klopnim meningoencefalitisom pa je cepljenje!’’


Žal se, glede na število obolelih, v Sloveniji za zaščito s cepljenjem še vedno odloča premalo oseb. Cepljenih je le 10 odstotkov prebivalstva, medtem ko je na primer v Avstriji cepljenih kar 88 odstotkov ljudi. S cepljenjem so naši severni sosedje zmanjšali obolelost za kar 95 odstotkov in znaša  pri njih le 1,09 oseb na 100 000 prebivalcev.