Najbolj razširjeni parfumi so rastlinski parfum, ki pokrivajo največji del dišav, od svežih in nežnih do sladkih orientalskih. Posamezna nota lahko tvori dišavo posamezne rože, vendar bolj pogosto srečamo kombinacijo različnih esenc, obogatenih z lesom, jantarjem itd. Parfumi so izdelani tudi iz sintetičnih sestavin, ki dajo dišavi globino, obenem pa skrbijo, da izvleček oziroma esenca ne obledi, kot se to pogosto dogaja z naravnimi dišavami.

 naravni parfumi

1.Parfumi ne nastajajo samo iz ene družine, ampak iz treh ali več, vendar pa je ena izmed njih prevladujoča, ki daje parfumu osnovo za razvrstitev dišav v določeno skupino.

2.Družina listov, je najmlajša družina parfumov, ki se razvila šele v zadnjem času. Pridobivanje eteričnih olj je izključno iz listov raznih zelišč.

3.Družina cvetov, vsebuje vonje ene same rože. Poznamo pa tudi tiste, ki so sestavljene iz različnih vrst rož, porazdeljenih po notah.

4.Družina agrumov, v to skupino uvrščamo večino moških parfumov in osvežilnih vod. Note, ki se najpogosteje pojavljajo so limone, bergamota, pomaranče, mandarine in grenivke.

5.Družina lesa, je družina parfumov, kjer izvlečke pridobivajo iz lubja, stebla in korenin. Najpogosteje v parfumih zasledimo sandalovino, vetiver in patchoulij.

6.Orientalna družina je ena najstarejših. Esence so pridobljene pretežno iz azijskih dišav, raznih smol in nekaterih živalskih izvlečkov. Orientalna družina parfumov pogosto vsebuje sandolovino, jantar in sladke azijske note, kot so vanilija in mušat…

7.Družina začimb so sestavni del številnih dišav. Najbolj pogosto uporabljene začimbe so: cimet, nageljnove žbice, koriander in poper. Začimbe dajo parfumu toploto in trajnost.

Poleg naravnih olj parfumi vsebujejo tudi sintetične snovi, fiksative in alkohol. Fiksativi so »utrjevalci« dišav ter izenačujejo hitrost izhlapevanja vseh elementov, ki dajejo dišavi določeno noto. Fiksativi so večinoma živalskega izvora. Pomembnejši fiksativi so cibet ( nastane v žlezah cibetovke ), mošus ( dišeča snov, ki jo izloča žlezni mošnjiček jelena pižmarja ), ambra ( sivo-rjava snov, ki nastane kot izloček prebavnih motenj kita. Plava na površju ). Alkohol , ki ga uporabljajo v parfumeriji, je pridobljen iz žita, ki se pripravlja s posebnimi postopki in mora nekaj tednov po izdelavi mirovati.