Sladkorna bolezen je četrti vodilni vzrok smrti v svetu. Leta 1985 je bilo v svetu 230 milijonov bolnikov s sladkorno boleznijo, do danes pa je bolezen prizadela več kot 230 milijonov ljudi. Priča smo torej sedemkratnemu povečanju števila bolnikov v samo eni generaciji.

Spodbudno pa je dejstvo, da nastanek sladkorne bolezni tipa 2  lahko odložimo na starejša leta oziroma se ji celo izognemo z zdravimi življenjskimi navadami. S pravočasnim odkrivanjem bolezni in pravilnim zdravljenjem pa lahko ublažimo številne zaplete bolezni ter živimo dlje in kakovostneje.

 grenka-posledica-sladkega-zivljenja

Kaj je sploh sladkorna bolezen?

Ko pojemo obrok, se vsi ogljikovi hidrati, od tistih iz kruha do onih iz jabolka, v telesu spremenijo v glukozo in nato sprostijo v krvi. Vsaka porast krvnega sladkorja, denimo po energetsko obilnem obroku, sproži v telesu alarm; trebušna slinavka oziroma pankreas mora izločiti inzulin, hormon, ki spodbuja celice k vsrkavanju glukoze oziroma sladkorja - ključne energije - iz krvi.

Sladkorna bolezen tipa 1 nastane, ko telo pri izločanju inzulina popolnoma odpove. Bolezen nastopi tako rekoč čez noč. Imenujemo jo tudi od inzulina odvisna sladkorna bolezen oziroma juvenilni diabetes. Prizadene osebe katerekoli starosti, vendar je najpogostejša pri otrocih in mladostnikih. V Sloveniji je bolnih okoli 300 otrok.

Ljudje s to obliko sladkorne bolezni potrebujejo vsakodnevne injekcije inzulina. Če jih ne dobivajo, umrejo. Nekateri bolniki, predvsem otroci in mladostniki, ker bi bilo stalno merjenje krvnega sladkorja in injiciranje inzulina zanje preveč naporno, dobijo posebno inzulinsko črpalko, ki sproža inzulin skozi tanek kateter v podkožje trebuha.

 

Sladkorna bolezen tipa 2, ki zajemna od 90 do 95 odstotkov vseh sladkornih bolezni, nastane, če telo samo ne more proizvesti več dovolj inzulina oziroma če postanejo celice zanj neobčutljive. Imenujemo jo tudi od inzulina neodvisna sladkorna bolezen. Ravni glukoze v krvi lahko bolnik uravnava s pravilno prehrano, z gibanjem in z zdravili v obliki tablet, včasih pa so potrebne injekcije inzulina.

 

Bolj poredko se pojavi tretji tip sladkorne bolezni, tako imenovana nosečniška sladkorna bolezen, ki po porodu običajno izgine. Pri neodkriti in nezdravljeni nosečniški sladkorni bolezni se rodi novorojenček s preveliko porodno težo, porod je dolgotrajnejši in bolj tvegan.

Več je carskih rezov in drugih porodniških operacij. Po novih priporočilih morajo zdravniki opraviti presejalni obremenilni test v 24. do 28. tednu nosečnosti vsem nosečnicam, razen tistim v najmanj ogroženi skupini (mlajše od 25 let, z normalno telesno težo, brez sladkorne bolezni v bližnjem sorodstvu in brez slabe porodniške anamneze). Pri zelo ogroženih nosečnicah opravijo test že v prvem trimesečju.

 

Pazite na težo!

Medtem ko na nastanek sladkorne bolezni tipa 1 praktično nimamo vpliva, saj gre za avtoimuno bolezen, pri kateri se uničijo celice v trebušni slinavki, je za sladkorno bolezen tipa 2 znano, da igrata veliko vlogo dednost in debelost. Pri stalnem prevelikem vnašanju hrane telo pač ne more proizvesti dovolj inzulina ali pa postanejo celice, zaradi stalnih velikih količin krvnega sladkorja, nanj imune.

Ne preseneča torej, da  je bolezen v skokovitem porastu predvsem v državah z rastočim življenjskim standardom, kjer ljudje uživajo več hrane kot prej, tudi nezdrave, in se zelo malo gibljejo.

 

Sem zbolel-a?

Sladkorna bolezen tipa 1 se običajno pokaže s hudo žejo in slabostjo, ki jo je pri otroku nemogoče prezreti, začetek sladkorne bolezni tipa 2 pa je lahko počasen in tako neznačilen, da zdravljenje ni pravočasno oziroma se začne šele, ko se pojavijo različni zapleti. Bodite pozorni na naslednje znake:

-Nenormalna žeja in suha usta

-Pogosto tiščanje na vodo

-Huda utrujenost in pomanjkanje energije

-Neprestana lakota

-Nenadna izguba teže, kljub apetitu

-Počasno celjenje ran

-Ponavljajoče infekcije zaradi oslabljenega imunskega sistema

-Moten vid

-Pri sladkorni bolezni tipa 1 lahko pride do hude motnje presnove, ko celice zaradi pomanjkanja inzulina ne morejo izkoriščati krvnega sladkorja za pridobivanje energije, zato začnejo porabljati maščobe. Znak tako imenovane diabetične ketoacidoze so globoko in pospešeno dihanje, acetonski zadah (vonj po odstranjevalcu laka za nohte) in zmedenost. Bolnik potrebuje nujno medicinsko pomoč.

Ob sumu na bolezen pojdite takoj k zdravniku, da bo diagnozo potrdil ali zavrgel z določanjem ravni krvnega sladkorja na tešče.

Hudi zapleti

Kratkoročni zapleti se pojavijo predvsem pri slabo zdravljeni oziroma nezdravljeni sladkorni bolezni. Najpogostejši je hipoglikemija, nizka raven krvnega sladkorja, če bolnik obroka ne poje pravočasno ali pa ga preskoči.

Pač pa bolnikom s sladkorno boleznijo največ težav povzročajo dolgoročni zapleti, ki se sčasoma pojavijo tudi pri tistih, ki bolezen dobro obvladujejo. Prav zato je zelo pomembno, da hodijo bolniki na redne zdravniške preglede, vsaj štirikrat na leto.

-Bolniki so bolj ogroženi s srčno-žilnimi boleznimi in tudi z možgansko kapjo.

-Pogosteje so povišane krvne maščobe, kar pospešuje nastanek ateroskleroze.

-Večkrat trpijo za zvišanim krvnim tlakom.

-Zaradi prizadetosti malih arterij pride do okvare očesne mrežnice. Pri njih se pogosteje pojavi očesna mrena.

-Zaradi okvar žil, ki prehranjujejo živčevje, je prizadet občutek za dotik, vroče, mrzlo ter za bolečino.

-Mnogi čutijo omotico pri vstajanju.

-Moški pogosteje trpijo za impotenco.

-Precej značilno je diabetično stopalo z razjedami in celo gangrena. Potrebni so redni pregledi v ambulanti ter dosledna skrb za noge.

-Okvara malih žil lahko pripelje do kronične ledvične odpovedi. Nekateri sladkorni bolniki potrebujejo zdravljenje z dializo ali presaditev ledvice.

Življenje s sladkorno boleznijo

Ne glede na dramatičen potek bolezni in vse možne zaplete pa lahko bolniki s sladkorno boleznijo živijo normalno, uživajo raznovrstno hrano in se ukvarjajo z različnimi dejavnostmi.

Raven krvnega sladkorja je treba skrbno nadzorovati. Če je previsoka ali prenizka, boste skupaj z  zdravnikom prilagodili odmerek tablet ali inzulina. Redno spremljanje ravni glukoze je še posebej pomembno, če zbolite zaradi kakšne okužbe, denimo gripe, ali če načrtujete večje obroke.

Prehrana mora vsebovati veliko ogljikovih hidratov, s katerimi so bogati riž, testenine in stročnice. Omejiti je treba uživanje maščob, še zlasti živalskega izvora, ter alkoholnih pijač, predvsem pa je treba opustiti kajenje. Vsestranska zmerna telesna vadba je zelo priporočljiva, saj prispeva k boljšemu počutju in k zdravi telesni teži, hkrati pa zmanjša ogroženost s srčno-žilnimi boleznimi. Ob intenzivni telesni vadbi se raven krvnega sladkorja zniža, a če je napor načrtovan, lahko vnaprej znižate odmerek inzulina in prej zaužijete majhen obrok hrane.

Če imate sladkorno bolezen tipa 1, si boste verjetno morali meriti raven krvnega sladkorja pred, med vadbo in po njej, da boste lažje prilagajali odmerek inzulina in dodatne obroke hrane.