Hialuronska kislina se velikokrat pojavlja kot sestavina anti-aging krem, ki naj bi koži napele, zgladile gube, koži povrnile tonus. Bolj malo pa je znano, da se hialuronska kislina sestavni del vsakega tkiva našega telesa. Njena osnovna naloga je zadrževanje vode v tkivih, prinašanje hranilnih snovi celicam in istočasno tudi odnašanje odpadnih produktov metabolizma v njih. To velja zlasti za tiste celice tkiv, ki nimajo direktnega stika s krvjo in s temi tudi ni direktne preskrbe s hranilnimi snovmi. Take so npr. hrustančne celice. Če hialuronske kisline ni dovolj, sta preskrba celic in odvoz odpadnih produktov okrnjena.

Hialuronska kislina

Hialuronska kislina spada med glikozaminoglikane (drug izraz zanje je mukopolisharidi , GAG) ki predstavljajo dolge, ne razvejane disaharidne enote. Te enote niso dovolj gibljive, se ne zavijajo in tvorijo skupke, pač pa ostajajo raztegnjeni in tako zavzemajo kar velik volumen glede na maso. Disaharidne enote so hidrofilne, kar pomeni, da pritegnejo velike količine vode.

Skupaj še z drugimi GAG se hialuronska kislina veže na elastin in kolagen in tako jima zagotavlja dovolj tekočine. Najbolj občutljiv na pomanjkanje vode je elastin.
Koža, v kateri sta seveda tudi elastin in kolagen, je zato napeta, navlažena in elastična. Vendar se s staranjem kože izgublja tudi njena elastičnost. 

Klinični testi kažejo na dva krivca za staranje kože:
- sprememba v sintezi hialuronske kisline (sintetizira se bistveno manj kisline)
- hialuronska kisline se iz dermisa preseli v dermis.

Pri obeh spremembah koža izgublja elastičnost, postaja uvela, zgubana.