V poplavi številnih informacij o zdravju, ki nas obkrožajo, je velikokrat težko ločiti dobre nasvete za skrb za naše zdravje od tistih slabših. Ženske pa potrebujemo preverjene informacije, da lahko izbiramo med kakovostnimi načini do boljšega zdravja, saj se vse prepogosto zgodi, da z novimi podvigi zdravju delamo škodo,  namesto da bi mu koristile.

pravilno ali napacno 

 

Kakšne trditve o zdravju torej krožijo med ženskami in kako vplivajo na njihove odločitve, da izberejo slabe poti do zdravja? Poglejmo si nekaj najpogostejših, čeprav jih obstaja veliko.


KO V MENOPAVZI PRIDOBIŠ DODATNE KILOGRAME, SE JIH NE MOREŠ VEČ ZNEBITI.
Najprej, izguba vsakršne odvečne telesne teže, pred ali po menopavzi, nas ne naredi avtomatično bolj zdrave. Veliko žensk na žalost verjame, da bodo ob izgubi nekaj odvečnih kilogramov hkrati rešile tudi vse ostale zdravstvene probleme, ki jih imajo. Na žalost ni tako, še zlasti če je pridobljena telesna teža povezana z notranjim hormonskim neravnovesjem.

Veliko žensk v menopavzi pridobi na telesni teži, in čeprav je nekaj pridobljene teže v tem obdobju povsem normalno, vsekakor ni nujno, da tako tudi ostane. V naši reproduktivni dobi je telo biološko opremljeno z zadostno količino estrogena, kar je pomembno za oploditev. Ob menopavzi, ko se zavre delovanje reproduktivnih organov (vključno z obema jajčnikoma, ki sta sicer glavni vir estrogena v telesu), se raven telesnega estrogena precej zniža. Telo se skuša ob ostrem prehodu v drugo stanje z malo estrogena zavarovati z različnimi mehanizmi. Eden od teh naravnih mehanizmov je skladiščenje maščobe. Maščobne celice namreč zagotovijo drug vir estrogena v našem telesu, še zlasti po menopavzi. Ko se telo enkrat prilagodi na manjšo količino estrogena, pogosto pride tudi do zmanjšanja teže.


ČE JEMO HRANO Z MALO MAŠČOBAMI – NIZKOKALORIČNO HRANO, BOMO SHUJŠALI.
Ko želimo doseči zdravo telesno težo, je zmanjšana količina kalorij, ki jih vnašamo v telo, lahko hitra rešitev za marsikatero žensko, vendar pa ta rešitev ni dolgoročna. Ključni dejavnik pri zmanjševanju telesne teže namreč ni v tem, kaj jemo, temveč v tem, kako zaužito hrano presnavljamo. Izpostavimo lahko primer ženske, ki je jedla le dvakrat na dan, a po mesecih truda vseeno ni dosegla želenega rezultata, torej zmanjšanja teže. Nato je pričela jesti le enkrat na dan, saj je mislila, da bo zmanjšanje maščob in kalorij zagotovo prava rešitev. Tudi to se ni obneslo, kajti naša telesa so ustvarjena tako, da od nas zahtevajo hrano!

Večji del človeške evolucije je hrane primanjkovalo. Torej so naša telesa oblikovana tako, da hrano presnavljamo počasi, hkrati pa telo skladišči maščobo, ki jo potrebuje za vir energije v obdobju stradanja. Počasen metabolizem in skladiščenje maščobe je bila evolucijska prednost, kot je bila prednost tudi sposobnost telesa, da se na stradanje odzove z upočasnitvijo metabolizma.
Čeprav so daljša obdobja stradanja telesa v zdajšnjem času zelo redka, pa imajo nekatere ženske še vedno takšne evolucijske odzive. Torej, ko zmanjšajo vnos kalorij v telo, se telo odzove na način, pogojen z evolucijsko varovalno funkcijo proti stradanju, upočasni se proces presnove, kar pa še dodatno oteži možnost izgube telesne teže.
Za večino ljudi velja, da z gibanjem lahko pospešijo metabolizem. Vendar pa so naša telesa kljub temu izjemno kompleksna stvaritev, in tako obstajajo še druga neravnovesja v telesu, ki so pogosto skrita pod površjem in lahko upočasnijo naš metabolizem.


ČE SE DOBRO PREHRANJUJEMO, NE POTREBUJEMO MULTIVITAMINOV.
V idealnem svetu bi z vnosom vsakršne hrane v telo le-ta pripomogla k popolni uravnoteženi preskrbljenosti organizma z vitamini in minerali ter antioksidanti. Resničnost pa je takšna, da je svet, v katerem živimo danes, daleč od popolnega.  

Še nikoli poprej ljudje niso bili fizično tako neaktivni, jedli toliko predelane hrane, preživeli toliko časa v notranjih prostorih pod umetno svetlobo, jemali toliko zdravil in tablet in bili izpostavljeni tolikšnemu kemičnemu, elektromagnetnemu in informacijskemu onesnaženju.
Naša telesa se pravzaprav ves čas soočajo s toksini, prostimi radikali, sevanjem in težkimi kovinami. Četudi se ves čas pravilno prehranjujemo, smo še vedno nenehno izpostavljeni vplivom pesticidov, hormonov in kemikalij. Bistveno je, da se zavedamo, da z uravnoteženo prehrano lahko najbolje poskrbimo za osnovne potrebe našega telesa.
Prav vsaka celica v našem telesu je odvisna od mikrohranil, da lahko normalno deluje. Najmanj kar lahko storimo, je, da vzamemo visokokakovostni multivitaminsko-mineralni kompleks. Ob tem pa seveda ne pozabimo na gibanje.


Z LETI POTREBUJEMO MANJ SPANCA.
Res je, da se kakovost našega spanca s staranjem spreminja, ni pa res, da ga z leti potrebujemo manj. Glede na raziskavo ameriške akademije Family Physicians večina od nas potrebuje osem ur spanja na noč, da smo zjutraj napolnjeni z energijo. V starosti se je sicer potrebno zavedati, da spanec ni več tako dober, kot je bil v mladosti. Starejši pogosto tarnajo, da se velikokrat zbujajo sredi noči, vendar pa to ne pomeni, da ta skupina prebivalstva potrebuje manj spanca.
Pogostejše in lažje zbujanje ponoči je posledica naravnih sprememb v cikličnem vzorcu spanja. V starosti okrog 50 let globlje faze spanca trajajo manj časa, večji del spanca spimo v prvi in drugi fazi spanca, ki pa nista globoki, zato smo v tem času bolj dovzetni tudi za hrupe okrog nas.

Nekaj nasvetov za dobro spanje
Veliko stvari, ki jih naredimo pred spanjem, lahko dvigne raven kortizola v našem telesu, ki moti naše spalne vzorce. Tu je nekaj predlogov, kako si lahko izboljšate spanec. Telesno aktivni bodite že prej, in ne pred spanjem. Zadnji obrok hrane si privoščite veliko pred spanjem, vsaj dve uri prej. Računalnika, če se le da, ne uporabljajte po osmi uri zvečer. Izogibajte se nasilnim filmom, branju kriminalk pred spanjem.
Za motnje spanja pri ženskah so najpogostejši vzroki dnevni stres, smrčeči partner, stimulativne aktivnosti pred spanjem, pitje tekočine ali grizljanje prigrizkov pred spanjem. Lahko pa so vzrok tudi bolečine, vročinski vali, strah ali druga notranja neravnovesja.
S staranjem smo tudi bolj podvrženi spalni apneji ali stranskim učinkom zdravil, ki motijo dober spanec. Dober spanec zavisi od več dejavnikov, eden od preprostejših dejavnikov, na katerega smo lahko pozorni, je količina umetne svetlobe, ki smo ji izpostavljeni pred spanjem.
V temi del naših možganov zniža telesno temperaturo in spodbudi sproščanje melatonina. Melatonin je hormon, ki našemu telesu pomaga, da se pripravi na spanje, medtem ko je kortizol hormon, ki se sprošča, ko smo izpostavljeni svetlobi. V prisotnosti svetlobe – naravne ali umetne – del možganov poviša telesno temperaturo in pošlje sporočilo tistim žlezam, ki sproščajo kortizol. Kortizol se ravno tako sprošča v času, ko smo pod stresom, in je eden od hormonov, ki našemu telesu pove, da je čas za alarm. V preteklosti so ljudje delali, dokler je sijalo sonce, in počivali, ko je bila tema. Moderen način življenja pa nam dovoljuje, da delamo in smo budni ob kateri koli uri dneva – podnevi ali ponoči. Seveda je to povsem umestno, vendar pa ima svojo ceno pri našem spancu. Tistim, ki imajo težave s spanjem, bo k dobremu spancu veliko pripomoglo, da v temi (ali ko je svetloba zasenčena) možganom dovolijo, da se ‘sprostijo’ v spalno fazo.
Nekaterim je pomagalo tudi to, da so imeli ob postelji svinčnik in papir in so si zapisovali misli, ki jih držijo pokonci in jim ne pustijo spati. Zapisovanje teh misli jih je osvobodilo skrbi v času za počitek oziroma spanje.


S STAROSTJO SE ZNIŽA ŽELJA PO SPOLNOSTI.
Veliko žensk pravi, da spolnost z leti zanje postaja večji užitek. Včasih pa hormonska fluktuacija, ki se pojavi med in v času menopavze, lahko povzroči, da postane spolnost pri ženskah zadnja misel, kar jih še bolj vodi v strah, da se bo z leti situacija le še poslabšala. Na srečo pa je pomanjkanje želje po spolnosti le začasne narave.

S prehodom v obdobje menopavze so vsi trije glavni spolni hormoni – estrogen, progesteron in testosteron lahko v neravnovesju. Testosteron je eden od bistvenih hormonov, ki so povezani z libidom. Torej, če izkusite naravno hormonsko neravnovesje, ki se pojavi med menopavzo, ni nič presenetljivega, če ob tem trpi tudi vaš libido. 
Znano je, da so fizične težave žensk, ki so povezane s spolnim odnosom, kot so različne oblike bolečine in suhost vagine, relativno lahko rešljive. Tisto, kar je veliko teže rešljivo, so čustva, povezana s spolnostjo. Zaradi odtujenosti od partnerja, občutka neprivlačnosti ob vročinskih valih, sprememb v razpoloženju, pomanjkanja spanca ali česa čisto drugega lahko spolni odnos občutite le kot dolžnost. Pomanjkanje želje po spolnosti je zelo kompleksna zadeva, poleg tega zajema ogromno stvari, ki se z leti prikradejo na plan in so povezane s psihologijo o spolnosti.
Eden od aspektov spolnosti, ki ga mnogi podcenjujejo, je biološka različnost ženske od moškega v načinu, kako se vzburi.
Ravno tako pa je skrajno težko uživati v spolnosti, če se ne čutimo dovolj privlačne za partnerja. A težko se je po napornem in stresnem dnevu v službi ali po neprespani noči dojemati kot spolno bitje, poleg tega da smo ženske ves čas obdane s podobami idealnih najstnic in aktualnimi trendi spolnega poželenja.
Žensko poželenje po spolnosti je globoko zakoreninjeno in povezano s tem, kako je ženska sama povezana s svojo čutnostjo. Ko enkrat zopet pričnemo uživati v čutnih užitkih, se tudi mnogo laže prepustimo spolnim odnosom s partnerjem.


S STATINI – SKUPINO ZDRAVIL – NAJBOLJE NADZORUJEMO VISOK NIVO HOLESTEROLA.
Veliko žensk obišče zdravnika v strahu zaradi povišane ravni holesterola in povečanega tveganja srčne kapi. Srčna bolezen prav gotovo ni zanemarljiv vidik za ženske, ki se starajo, in znižanje slabega LDL-holesterola je eden od načinov, kako lahko zmanjšamo tveganje za srčne bolezni.

Vendar pa doživljenjsko jemanje statinov, skupine zdravil za zmanjševanje ravni holesterola, zagotovo ni edini način, kako lahko zmanjšamo raven slabega holesterola. Prav tako ni nujno, da je to najboljši način za zmanjšanje tveganja pri ženskah, ki v preteklosti niso imele povečanih tveganj za srčne bolezni. Obstajajo tudi naravni načini, s katerimi lahko nadzorujemo slab holesterol.
Najprej se je pomembno zavedati in razumeti, da holesterol ni naš sovražnik. Brez holesterola naše telo ne bi delovalo. Holesterol potrebujemo za zdravje celičnih membran, spomina in nevroloških ter možganskih funkcij. Holesterol je element, iz katerega so narejeni mnogi naši hormoni. Vitamin D je zgrajen iz holesterola v naši koži.
Najučinkovitejši naraven način zmanjševanja ravni slabega holesterola je sprememba življenjskega sloga in prehranjevalnih navad. Pričnimo uživati hrano z malo maščobami in holesterola, pomembno pa je tudi osvojiti tehnike, s katerimi se naučimo, kako premagovati stres, opustiti kajenje in postati telesno aktivni.


VSAKODNEVNO MORAMO TELOVADITI OD 30 DO 60 MINUT, DA DOSEŽEMO UČINEK NA ZDRAVJE.
Vsi vemo, kako težko je v današnjem času najti čas za telesno aktivnost. To je ena tistih stvari, ki nam najpogosteje spolzi na dno liste dnevnih opravil. Marsikatera ženska meni, da si je skorajda nemogoče vzeti uro časa na dan samo za vadbo. Ves čas pa poslušamo, da je polurna dnevna vadba bistvena za zdravje vsake ženske.

Vadba, pri kateri telo hitro in ponavljajoče ‘privedemo’ do skrajne situacije in nazaj (do točke, ko tako težko dihamo, da komaj govorimo), je učinkovita. Če vadimo na ta način, zadostuje že vadba tri- do štirikrat na teden po dvajset minut, da izboljšamo svoje zdravje. Takšna vadba vam lahko koristi, ne glede na to, kako zaposleni ste ali v kakšni kondiciji ste. Je učinkovita metoda – vse dokler jo redno izvajate. O vrsti in primernosti takšne vadbe za vaše telo predhodno povprašajte osebnega trenerja v športnem centru.