Suha koža, imenovana tudi kseroza, je zelo pogost kožni problem, ki se pojavlja pri vseh starostih. Navadno ne predstavlja resnega problema, vendar pa ga je velikokrat težko zdraviti.  Lahko je povezan z drugimi kožnimi problemi ali  patološkimi stanji, kot so diabetes, hipotiroidizem in hipertiroidoizem, Sjörgenov sindrom in podhranjenost. 

suha koza na zenski

Kako izgleda?

Koža izgleda dehidrirano, olupljeno, razdraženo in vneto. Na otip je groba, luskasta, včasih tudi srbeča in boleča. Resna stanja lahko opišemo z intenzivno rdečico in srbečico; koža je nagnjena k pokanju, kar povzroča globoke razpoke, ki lahko krvavijo in so znak izjemno suhe kože.

suha koza na rokah

Suha koža pod mikroskopom:

Koža predstavlja našo zaščito pred okoljem, sestavljena pa je iz treh plasti: hipodermis, najgloblja plat, sestavljena večinoma iz adipoznega tkiva, z žilicami in živci; dermis,sestavljen iz vezivnega tkiva s kolagenom in vlakni elastina, krvnih žilic, lojnih žlez, lasnih foliklov in oljnih žlez; epidermis, zunanja plast, ki jo sestavljajo keratinociti, ki se delijo in razvijajo med potovanjem od bazalne plasti proti stratum corneumu (vrhnji predele povrhnjice). Keratinociti v roženi plasti vsebujejo netopno strukturo, sestavljeno iz večih proteinov, imenovano rožena ovojnica, citoplazmo, polno keratinovih filamentov. Te celice so vgrajene v plasti lipidov, ki jih sestavljajo holesteroli, maščobne kisline in ceramidi. Rožena plast koži zagotovi vlaženje, še posebej pomembno vlogo pa imajo lipidi, saj prepečujejo izhlapevanje vode. Produkti lojnih in oljnih žlez, faktorji za naravno vlaženje kože (vsebujejo mešanico visoko higroskopskih molekul, kot so amino kisline, sladkorji, mlečne kisline in urea), delujejo kot endogeni vlažilci.

Koža se lahko za svojo mehkost in prožno teksturo zahvali svoji vsebnosti vode. Suh zrak (nizka vlažnost), najverjetneje najbolj pogost vzrok za suho kožo, povzroči očitno zmanjšanje vsebnosti vode. Do suhe kože pride tudi takrat, ko lipidov ni dovolj, v roženi plasti pa ni dovolj vode, da bi deloval pravilno. Atopični dermatitis, pogost kožni problem, ki se pojavlja v otroštvu, kaže na nižji nivo lipidov v roženi plasti, posledično pa pomembno izgubo vode.

Zelo suha koža je značilnost dednih motenj, imenovana ihtioza: najpogostejša oblika ihtioze je ihtioza vulgaris, za katero je značilno fino luščenje, to pa je najbolj vidno po nogah in po navadi prisotno prvih nekaj mesecev življenja.
Kseroza lahko deli simptome z drugimi kožnimi boleznimi, kot so asteatotski ekcem, lihen in psoriaza.

sestava koze


Kaj povzroča suho kožo?

Enostavni vzroki pomanjkanja lipidov vključujejo groba mila, srbeča oblačila ter dolga in vroča prhanja oziroma kopeli. Pomemben okoljski faktor predstavlja izpostavljenost vročem ali hladnem vremenu z nizko vlažnostjo. Kseroza se pogosto poslabša pozimi, ko več faktorjev pripomore k suhosti kože: nizke temperature in nizka vlažnost, skupaj z zelo vročim in izsuševalnim ogrevanjem, povzročijo znižano vsebnost vode v stratum corneumu. Med poletjem lahko nenehna izpostavljenost klimi vodi v podobe težave.

Več drog, ki delujejo kot diuretiki ali lokalni in sistemski retinoidi, lahko začasno povzročijo suho kože, kar prekine zdravljenje.

V starosti se metabolitske spremembe, kot je tendenca k zmanjšanju vnosa tekočin, skupaj s fiziološkim procesom staranja kože (kerationociti se premikajo počasi od bazalne plasti povrhnjice do rožene plasti, oljne žleze so manj aktivne), kažejo v kserozi, redčenju in izgubi elastičnosti. Zelo suho kožo lahko prav tako povzročijo hormonska neravnovesja, ki se pojavijo v menopavzi, ter hipotiroidizem in hipertiroidizem.

 

Zakaj moram obiskati dermatologa?

Kronični ali resni problemi s suho kožo zahtevajo nasvet dermatologa. Diagnoza je pomembna, zato da izključimo sočasne kožne probleme, kot smo omenili že zgoraj. Dermatolog oceni in prepozna vzroke ter predpiše ustrezno zdravljenje: pogosto je za ljudi s suho kožo najboljše zdravljenje z vlažilnimi kremami ali pomirjevali, po potrebi pa lahko dermatolog zraven predpiše tudi steroid kremo ali mazilo.

Zdravljenje in preventiva

 ● Tu je nekaj enostavnih, vendar pomembnih predlogov:

 ● Kratek tuš je boljši od kopeli. Dolge kopeli ali prhanja, še posebej z vročo vodo, povečajo izgubo naravnih olj iz kože, kar še bolj posuši kože. Tuširati bi se morali z mlačno in ne vročo vodo. Po prhanju ali umivanju rok nanesite vlažilec.

 ● Uporabljajte vlažilne kreme, pomirjevala ali mazila večkrat na dan: So ključna pri zdravljenju suhe kože, saj rekonstruirajo kožni hidro-lipidni film, ki vodo zadrži v koži. Vlažilne kreme po nanosu in vtiranju izginejo, zato so veliko bolj        popularna izbira kot pa drugi tretmaji. Ščitijo poškodovano in občutljivo kožo, kožo pa naredijo mehkejšo in bolj gladko. Ohranijo naravne kožne lipide in omejijo dehidracijo s tem da ujamejo in zapečatijo vodo v roženi plasti.

 ● Izberite nealkoholni vlažilec.

 ● Uporabljajte blag čistilni tonik brez mila. Groba mila odstranijo olja s površine kože in jo s tem posušijo.

 ● Izogibajte se antibakterijskim milom.

 ● V vaš dom namestite vlažilec ali pa ga dodajte k sistemu centralnega ogrevanja, da vaš zrak ostane vlažen tako pozimi kot v suhem vremenu.

 ● Izogibajte se drgnjenju ali praskanju kože.

 ● Pozimi nosite rokavice, pokrivalo in šal.

 ● Izogibajte se dehidraciji zaradi alkohola in zanemarjanju nadomestitve izgubljenih tekočin med potenjem.

 ● Izogibajte se srbečim oblačilom, saj se lahko srbečica še poslabša. Suha koža je še posebej občutljiva na dražljive snovi, kar lahko še poslabša srbečico in rdečico.

Nadaljnje branje:

 

Arganovo Olje Za Lase