Vila je Ostržku razlagala o dveh vrstah laži, tistih ‘s kratkimi nogami’ in tistih ‘z dolgim nosom’. 


otrok laze
 
Običajne otroške laži
Ne glede na to, da obstajajo številne različice laži, vse izhajajo iz ene točke, da otroci govorijo laži, ki so tesno povezane s procesom razvoja mišljenja. Ta običajnost laži gre z roko v roki s procesom odraščanja do adolescence; zato je zelo pomembno upoštevati dejavnike, kot je starost otroka.
Vsak otrok slej ko prej začne lagati. Način, da laži prepoznamo in znamo z njimi pravilno ravnati, omogoča, da na najboljši način vzgajamo svoje otroke.
 
Med drugim in petim letom starosti – otroci ne razlikujejo med domišljijo in resničnostjo
Prve laži se pojavijo med drugim in tretjim letom starosti, psihologi jih opredeljujejo kot ‘psevdo laži’, kajti otroci ne zanikajo resnice z namenom, da bi lagali, vendar pripovedujejo neko drugo resnico, tisto, ki jo živijo v svojem vsakdanu. V tem obdobju težko razlikujejo med resničnostjo in domišljijo, in če govorijo, da v jezeru živi pošast, je to sad njihove domišljije ali posledica tega, kar so lahko videli v risanki. V tem obdobju se otroci pogosto igrajo z besedami, kot da so te čarobna palčka, s katero preobražajo misli v resničnost.
 
Zakaj laže
Zelo majhni otroci lažejo zato, ker tako izražajo svoje občutke in čustva, ki se jih bojijo odprto pokazati. Lažejo tudi, da bi pri drugih vzbujali pozornost ali pa ker tako razlagajo resničnost, ki je ne razumejo. 
Pogosto lažejo, da bi ‘čudežno’ prikrili neprijetno situacijo, na primer, da bi se izognili, da bi jih mamica in očka oštela zaradi nagajanja. Kolikokrat ste otroka ujeli, da vam je zanikal dejanje, čeprav ste ga ujeli pri tem in je bilo to zelo očitno? ‘’Nisem bila jaz!’’ ali pa so zvalili krivdo na nekoga drugega, da bi se izognili temu, da bi ga starši okregali.
 
Kako ravnati
Če je laž posledica čiste domišljije, na primer ‘’nisem prišel k mizi, ker sem se boril s pošastjo’’, je priporočljivo odgovoriti ‘’kako lepo zgodbico si mi povedal, takšna je kot tista, ki si jo videl na TV’’, saj s tem poudarimo neresničnost izjave, ne da bi omalovaževali otroka. 
Če so lažem podlaga drugi motivi, je treba vedeti, kateri so, se nanje odzvati brez kaznovanja, sicer bo naslednjič otrok spet lagal zato, da bi se izognil kaznovanju. 
 
Pomemben je zgled
Otroci pogosto posnemajo druge, zato je najboljši način, da naučite svoje otroke, da ne lažejo, da sami tega ne počnete. Če otrok opazi, da starši lažejo (četudi z dobrim namenom), in jih sliši, da očka ne more na večerjo s teto in stricem, ker ima vročino, očka pa je zdrav, mu to daje legitimno pravico, da tudi on laže. Kako naj bi se odzvali na laži, je pri majhnih otrocih še posebej pomembno, zato ne moraliziramo, ampak raje povemo zgodbico o ‘Petru in volku’, da bo otrok razumel, da mu, če bo lagal tudi takrat, ko bo govoril resnico, nihče ne bo verjel. 
 
Med šestim in osmim letom – otrok se zaveda, kaj govori
Ta starost sovpada s kognitivnim in čustvenim razvojem: otrok začenja razumeti mehanizme laganja, vendar pa jih še ni zmožen spretno obvladovati. Lagati ni lahko, saj zahteva sposobnost razlikovanja med prav in narobe, zahteva, da si otrok predstavlja alternativno resničnost in da jo prepričljivo izraža. Otroci med šestim in osmim letom se dobro zavedajo svoje zmožnosti, da se lahko zlažejo odraslim. Vendar, ker tega še niso tako vešči, jih odrasli lahko odkrijejo iz različnih razlogov: fantazijske pripovedi so očitne; zanikanje dejanj je eklektično; določene trditve so absurdne. Še dodatno pa gre za tipično neverbalno obnašanje otroka, ki laže, kot so  prekinitve, nasprotovanja, ton glasu in gibanje rok.
 
Zakaj laže
Tudi v tej fazi otroci lažejo, da bi se izognili oštevanju staršev ali pa kazni, zato da bi se izognili občutkom sramu ali da bi prikrili plašnost in strah.
 
Kako ravnati
Najbolje je, da se ne odzovete z jezo, raje se osredotočite na vzroke in se pomenite o tem. Oznakam, da je otrok lažnivec, se raje izognite, kajti na ta način lahko zmanjšate otrokovo zaupanje vase in v njegove starše.
 
Kdaj je potrebna zaskrbljenost
Pogostost laži, ki jih otrok govori, je dejavnik, ki je skrb vzbujajoč. Pogosto laganje kaže na otrokovo osebno nelagodje, ki ga sili v nesprejemanje resničnosti. Če se na primer vaš otrok vsako jutri zbudi in pravi, da ga boli trebušček in zato ne more v šolo, najverjetneje kaže na neko nelagodje, ki je povezano s šolo. 
Pri malo večjih otrocih je zanikanje prav tako znak nelagodja, ki ga povzroča želja po nečem, kar ne obstaja, in lahko prikriva nagnjenost k laganju najprej samemu sebi. Torej če laži ženejo otroka k zatekanju v svet, ki ne obstaja in je plod sanj ter iluzij, ki nimajo nič skupnega z njegovim resničnim življenjem, pomeni, da živi življenje, ki mu ni všeč in v katerem trpi. 
Laži z namenom opravičevanja ali tipičen ‘’nisem bil jaz’’ zelo pogosto uporabljajo otroci, ki so izobraženi in ki morajo biti popolni, kajti ne smejo tvegati, da bi razočarali starše. 
Zatekajo se k tolažilnim lažem, nasprotno pa otroci, ki so nesrečni in se ne čutijo cenjene, pripovedujejo, da so na primer dosegli gol ali pa zmagali na tekmi, na kateri so bili pravzaprav izključeni.
V teh primerih (in v drugih podobnih) je lahko koristno, da otroka peljete k psihologu, ki bo pomagal staršem in malčku razumeti, kaj ni v redu, in kako prebroditi nelagodje.
 
Med osmim in desetim letom starosti – zna lagati, da ne bi prizadel drugih
Ko otrok preseže starost osmih let, se odlično zaveda namernosti laži in jih zna vedno bolj in bolj uporabljati. V tem obdobju otrok ve, da lahko laže z namenom, da ne bi nekoga prizadel ali da ga ne bi spravil v težave. 
 
Zakaj laže
Z vstopom v šolo postane laganje legitimno in služi tekmovanju z vrstniki, izogibanju neprijetnim situacijam, dobrikanju učiteljem in zaščiti prijateljev. 
Otrok laže iz različnih razlogov: poskusite razumeti, kateri so, ne da bi se razjezili ali ga imeli za lažnivca.
 
Po doseženem desetem letu starosti – sedaj že znajo prepričljivo lagati
Z začetkom obdobja predpubertete se otroci zavedajo, da je za druge, za njihove starše, za prijatelje vse teže ugotoviti, kdaj lažejo. Ko dosežejo stopnjo boljšega obvladovanja psiholoških instrumentov z namenom simuliranja resnice, uporabljajo ustrezno obrazno mimiko, so pozorni na intonacijo glasu in so se sposobni izogniti kontradiktornim dogodkom. 
Zaradi teh motivov so laži v tej fazi veliko bolj dodelane in jih je veliko teže odkriti.
 
Zakaj lažejo
V večini primerov zato, da si pridobijo praktične koristi.
 
Različne vrste laži
  • -Ljubeznive in nedolžne laži: otroci jih uporabljajo, da bi se izognili povzročanju bolečine drugim.
  • -Laž zaradi prijaznosti: zadeva dobre namene, da ne povedo, kar resnično mislijo.
  • -Laži, s katerimi zavarujejo prijatelje: otroci pogosto lažejo, da izražajo občutek lojalnosti do prijateljev.
  • -Laži zaradi plašnosti  in bojazljivosti: da se izognejo nelagodju in da v očeh drugih ne izpadejo slabo.
  • -Laži zaradi šale: z namenom igre in šale. Lahko postane tudi laž za izražanje moči nad drugimi, na primer ustrahovanja.
  • -Laž zaradi koristi: da bi pridobili neko korist ali da bi se izognili kazni.
  • -Laži z namenom pridobivanja ugleda: služi temu, da bi pred drugimi izpadli bolj pomembni.
  • -Laž zaradi prikrivanja: služi prikrivanju resnice ali izogibanju.