Pozdravljeni! Star sem 34 let in zadnje čase opažam, da se mi skoraj vsak mesec pojavi kakšno novo znamenje. Sicer imam že zelo številna znamenja, zlasti po trupu, pa tudi po zgornjih in spodnjih okončinah. Nekatera znamenja so precej velika, nekatera tudi do en centimeter. Nekatera so čisto bleda, druga pa temnejša, nekatera pa tudi dvignjena nad kožo. Zanima me, na katera znamenja moram biti pozoren, ker sem zasledil, da so tovrstna znamenja lahko nevarna. Po drugi strani pa si vseh znamenj ne morem dati izrezati, ker jih je preveč. Če mi boste lahko kaj svetovali, vam bom hvaležen. Igor iz Maribora 


Okrog 30. leta starosti se pri številnih osebah začnejo precej množiti pigmentna znamenja na različnih delih kože. Verjetno na nastanek teh znamenj vplivajo sončni žarki, ki smo jim izpostavljeni v mladosti, zlasti do pubertete. Zato je varovanje pred soncem že v mladosti zelo pomembno, saj študije kažejo, da je izpostavljenost soncu do 15. leta starosti celo najnevarnejša za poznejši razvoj kožnega raka. Verjetno pa na nastanek večjega števila znamenj v 30. letih starosti vplivajo tudi drugi, morda imunološki dejavniki, saj je dejstvo, da so nastajanju znamenj nekateri bolj nagnjeni kot drugi.

Osebe, ki imajo veliko število znamenj, sodijo v bolj rizično skupino za razvoj kožnega raka. Kljub temu pa ni nujno, da je katerokoli izmed znamenj pri takšnem pacientu maligno (zlovešče). Prav gotovo je zelo pomembno, da si znamenja pregleduje najprej pacient sam. Pozorni moramo biti na vsa nova znamenja, še zlasti če so ta znamenja že v začetku temnejša ali če sorazmerno hitro rastejo ali če so na splošno videti nenavadna. Seveda pa morajo biti osebe z velikim številom znamenj pozorne tudi na ‘stara’ znamenja, saj ni izključeno, da se katero izmed že prisotnih znamenj začne spreminjati in prej nenevarno znamenje postane maligno. Z natančnim spremljanjem pa je mogoče tudi ugotoviti, da se določeno znamenje razvija hitreje od drugih, in takšna znamenja je vsekakor treba natančneje pregledati.

Glede pregledovanja znamenj so izdelani tudi algoritmi, tj. navodila, ki pacientom omogočajo, da si znamenja pregledujejo sistematično in s tem zmanjšajo možnost, da katerega spregledajo. S temi algoritmi paciente natančneje seznanimo ob dermatološkem pregledu. Pacienti, ki algoritme dobro poznajo, nas ob pregledu velikokrat že sami opozorijo na znamenja, na katera postanemo med pregledom pozorni tudi sami.

Za paciente z velikim številom znamenj je vsekakor priporočljivo tudi redno spremljanje pri dermatologu. Ob prvem pregledu pregledamo vsa znamenja najprej klinično, torej s prostim očesom. Pri tem z upoštevanjem posebnih in standardiziranih kriterijev najprej odkrivamo znamenja, ki so potencialno nevarna in potrebujejo natančnejši pregled. V nadaljevanju znamenja pregledamo še z dermatoskopom, optično napravo, ki nekoliko spominja na mikroskop. Dermatoskopska diagnostika je v zadnjih letih zelo napredovala, tako da danes znamo spoznati že veliko število specifičnih elementov, s katerimi lahko tudi brez izrezanja precej natančno napovemo, katero znamenje je nevarno oz. je že prešlo v kožnega raka in katero ne.

Po opravljeni makroskopski in dermatoskopski diagnostiki opredelimo, katera znamenja bi lahko bila nevarna. Ta znamenja je nato potrebno izrezati. Izrezanje (ekscizija) znamenja ima dvojni pomen: terapevtskega, saj z izrezanjem znamenja preprečimo, da bi se nadalje širilo; in diagnostičnega, saj z nadaljnjo mikroskopsko oz. histopatološko preiskavo lahko praviloma definitivno ugotovimo, za kateri tip znamenja je šlo in ali je bilo nevarno. Glede na izvid, ki ga prejmemo, se nato odločamo o tem, ali je potrebna še nadaljnja terapija, zlasti ali je treba prizadeto mesto širše izrezati. Pomanjkljivost histopatološke preiskave je zlasti v tem, da šele po izrezanju dokončno ugotovimo, kakšne narave je znamenje bilo. Prav zato je zelo pomembno, da in vivo preiskave, kakršna je dermatoskopija, še nadalje razvijamo, saj to paciente z velikim številom znamenj reši pred prevelikim številom nepotrebnih operacij.

Z izrezanjem sumljivih znamenj se obravnava pacienta z velikim številom znamenj ne konča. Predel, kjer smo izrezali znamenje, je zlasti v primeru ugotovljenega kožnega raka potrebno sistematično spremljati še več let po zaključku osnovnega zdravljenja. Poleg tega je pomembno, da se ne zadovoljimo s tem, da smo najbolj sumljiva znamenja izrezali, saj je povsem mogoče, da se v množici ostalih znamenj še kakšno začne spreminjati ali da se ‘prikrade’ kakšno novo sumljivo znamenje. Pri tem pa je vendarle pomembno ohraniti objektivnost, saj se pacienti, pri katerih je bilo izrezanih več znamenj, velikokrat prestrašijo in postanejo do svojih znamenj preveč kritični.

Vsekakor pa bi tudi na tem mestu želel poudariti, da se morajo pacienti z velikim številom znamenj povsem dosledno ščititi pred ultravijoličnimi žarki, saj si s tem ukrepom bistveno izboljšajo možnosti, da se jim kožni rak v prihodnosti ne bo pojavil.