Brez sonca na zemlji ne bi bilo življenja. Sončni žarki so po eni strani nujni za obstoj človeka, po drugi pa so lahko krivec celo za smrt.

 kozni rak

Del sončne svetlobe, ki sega v življenjski prostor ljudi in živali in s tem močno vpliva nanj, so vsekakor UV-žarki. Delimo jih na tri skupine: UVA, UVB- in UVC-žarke, vendar zadnji ne dosežejo zemeljskega površja. UVA- in UVB-žarki so človeku nevarni in glavni povzročitelji zdravstvenih težav človeške kože. Povzročijo porjavelost kože, ob pretiranem sončenju opekline ter ob dolgotrajni izpostavitvi pospešijo staranje kože. Pri nenehnem dolgotrajnem izpostavljanju (učinek žarkov se namreč kopiči) poškodujejo povrhnjico, vezivno tkivo in žilje ter spremenijo dedno zasnovo, kar ima pomembno vlogo pri nastanku kožnega raka.

Podatki o kožnem raku

• Kožni rak je po številu novoodkritih primerov najhitreje rastoče maligno obolenje. 
• V preteklosti so obolevali predvsem ljudje po petdesetem letu starosti, sedaj že dvajsetletniki. 
• V ZDA za posledicami melanoma, najhujše oblike kožnega raka, vsako uro umre ena oseba.
Na srečo pa se ne konča vedno s smrtjo. Poznamo več oblik kožnega raka, ki niso vse maligne (se ne širijo v druge dele telesa) in ponavadi rastejo precej počasi. Ker pa vemo, da je glavni dejavnik tveganja prav sončenje, lahko veliko storimo, da do pojava pri nas ne bi prišlo.


Preventiva 
1.   Izgobajmo se direktni izpostavljenosti soncu sredi dneva, takrat so UV-žarki najbolj intenzivni. Zavedajmo pa se, da tudi pesek in sneg odsevata nevarne žarke. 
2. Zakrijmo kožo. Ko smo zunaj, se zakrijmo z oblačili. Če je le mogoče, nosimo dolge hlače in dolge rokave, priporočljiv je tudi klobuk ali čepica, ki bo varovala vaš vrat in lica pred predolgo izpostavljenostjo. Temna oblačila so obvezna.
3.  Vedno uporabljajmo zaščitni faktor. Faktor naj bi bil najmanj 15, ne bo škodilo tudi, če preberemo navodila, saj tudi ta ni popolna zaščita za kožo. Kožo je treba namazati vsaki dve uri, tudi v oblačnem vremenu, ker nevidni sončni žarki tudi takrat zelo močni. Mazanje kože s sredstvi za zaščito pred soncem pa ni namenjeno neomejenemu izpostavljenosti soncu.
4. Očala z UV-zaščito – poskrbeti je treba, da imajo sončna očala, ki jih nosimo, UV-aščito, najboljša imajo 99-do 100-odstotno. Nikakor nam temnejše leče ne zagotavljajo večje zaščite pred sončnimi žarki, sonča očala, ki imajo zaščito proti UV-žarkom, so prevlečena s kemikalijo, in samo ta blokira UV-žarke, da ne dosežejo oči. Zato ne skopiramo pri nakupu. Kupimo jih samo pri optiku.
5.Izogibajmo se solarijem. Obstaja že skoraj mit, da solariji ne vsebujejo škodljivih UV-žarkov. Naša koža bo hitreje porjavela, toda dolgoročno poveča možnost kožnega raka. Čeprav se vsako leto pojavljajo informacije s priporočili za nekajkratni obisk solarija kot predpriprava kože na poletno sončenje, je zaščita, ki jo nudi v solariju pridobljena barva kože, zelo majhna in omejena. Zapomniti si je treba, da se učinki delovanja UV-žarkov v koži seštevajo vse življenje, zato je vsako dodatno izpostavljanje nepotrebno in škodljivo.
Pravočasno odkritje nam lahko reši življenje 
Pri preprečevanju obolevnosti zaradi katerekoli oblike kožnega raka je zelo pomembno redno samoopazovanje. To je še posebno pomembno pri malignem melanomu, saj se lahko izredno hitro razširi v druge dele telesa in tako onemogoča ozdravitev. Dermatologi priporočajo, naj posamezniki enkrat mesečno natančno pregledajo svojo kožo in kožo otrok, ob opažanju novih sumljivih sprememb pa čim prej obiščejo zdravnika.
Pozorni moramo biti predvsem na naslednje vrste znamenj:
• asimetrija maligne lezije so tipično nepravilnih oblik (asimetrične), 
• robovi nepravilni ali nazobčani robovi, 
• barva mnogo odtenkov rjave ali črne barve, benigna znamenja imajo običajno le en odtenek rjave barve, 
• premer melanomske lezije imajo pogosto premer več kot 5 milimetrov.

Preventiva je glavni in velikokrat tudi edini način pri preprečevanju kožnega raka. To je najbolj razširjena oblika raka, v ZDA se vsako leto z njo spopada na desettisoče ljudi.

Vedeti moramo, da se koža pred škodljivimi učinki ultravijoličnih žarkov brani s tvorbo kožnih pigmentov ali melaninov, zaradi česar na soncu porjavimo. S sončenjem in vsakim daljšim izpostavljanjem sončnim žarkom pa poškodujemo prav tisti sloj kože, ki je ključen za njeno obnovo, to je povrhnjica. Zagorelost ali porjavelost kože torej pomeni, da je v koži že prišlo do škodljivih sprememb, te pa se z leti seštevajo in kopičijo ter se pozneje lahko izrazijo v obliki resnih poškodb kože. Koža ima dober spomin.

Zakaj je sonce danes bolj nevarno 
Sonce postaja nevarno predvsem zaradi tanjšanja ozonske plasti okoli zemlje in spremenjenih klimatskih razmer ter vse daljše življenjske dobe, ki jo dosega človek. Danes sonce ne greje, ampak naravnost žge, in na koži, če je ne zavarujemo, povzroča opekline, poškodbe in bolezni, tudi najhujše. Zato lahko rečemo, da sonce danes ni več tako dober prijatelj, kot je bil nekoč. Dopustovanje in sončenje je lahko koristno za zdravje in lepoto, vendar pa smo pri tem izpostavljeni tudi tveganjem. Med najbolj koristne vplive sonca sodi 'pomoč' ultravijoličnih žarkov pri nastajanju vitamina D, ki je pravo varovalo pred rahitisom, zlasti pri otrocih. Bivanje v naravi z zmernim izpostavljanjem soncu tudi krepi obrambne sisteme organizma, posebej povezano s pravilno oziroma primerno rekreacijo in prehrano.