Rdeče zlato imamo v sebi. To vemo vsi, kajne? Pa znamo to zlato tudi varovati, tako kot si ta življenjska tekočina zasluži?

Kri je kot nekakšna nafta, ki poganja motor našega telesa, srce. In tako kot moramo skrbeti za srce, moramo skrbeti za zdravo kri. Ker le tako lahko postanemo krvodajalec/krvodajalka

 

 kri-resuje-zivljenje

Pri nas sta krvodajalstvu posvečena dva dneva.

-4. junij (leta 1945 je bil v Ljubljani ustanovljen transfuzijski oddelek pri Centralni vojni bolnici, 4. junija pa so bile v Sloveniji odvzete in konzervirane prve doze, kar pomeni začetek transfuzijske službe. 1953 je bilo uvedeno brezplačno, prostovoljno in anonimno krvodajalstvo.)

-14. junij (praznik je bil uradno ustanovljen kot letni dogodek na Svetovnem zdravstvenem zasedanju leta 2005, namen pa je praznovati in izreči zahvalo vsem prostovoljnim krvodajalcem za njihov dar krvi. Postal je tudi glavni način za širitev dejavnosti, s pomočjo katerih želi Rdeči križ Slovenije doseči splošno varnost in dosegljivost krvi.)

Kri lahko daruje tisti, ki:

-je dobrega zdravja,

-med 18 in 65 let starosti,

-tehta vsaj 50 kg,

-zadnje mesece ni imel večje operacije,

-v zadnjem letu ni prejel transfuzije,

-moški, ki vsaj tri mesece ni daroval krvi,

-ženska, ki vsaj štiri mesece ni darovala krvi in v zadnjem letu ni bila noseča.

Krvi pa ne morejo darovati tisti, ki:

-imajo hujša obolenja srca,

-imajo ali so imeli maligne (rakave) bolezni,

-sodijo v rizično skupino za prenos bolezni,

-imajo sladkorno bolezen, ki jo uravnavajo z inzulinom,

-prebolevajo ali so v zadnjih štirinajstih dneh prebolevali akutni infarkt.

 

Kako poteka postopek ob darovanju krvi?

1. Odziv na vabilo

Pripravljenosti za darovanje krvi sledi odziv na vabilo na krvodajalsko akcijo, ki lahko poteka na Zavodu RS za transfuzijsko medicino v Ljubljani ali transfuzijskih oddelkih v splošnih bolnišnicah. Kri je mogoče darovati tudi na terenskih krvodajalskih akcijah, ki se odvijajo v osnovnih, srednjih šolah, v kulturnih ter gasilskih domovih.

2. Sprejem

Vsakega novega krvodajalca ob prihodu na odvzem krvi zdravstveno osebje transfuzijske medicine najprej povpraša po osebnih podatkih. Te podatke vnesejo v računalnik in krvodajalčev karton, ki spremlja krvodajalca ves čas med postopkom dajanja krvi. Pri naslednjem prihodu se samo še preveri točnost podatkov. Krvodajalca seznanijo z vsebino priloženih zloženk in ga prosijo, naj izpolni vprašalnik.

3. Laboratorij

Naslednja postaja na poti darovanja krvi je laboratorij. Iz kapljice krvi, ki jo dobijo iz prsta krvodajalca, določijo krvno skupino in količino krvnega barvila (hemoglobina). Količina hemoglobina je pomemben podatek za zdravnika, ki odloča, ali smemo krvodajalcu odvzeti kri ali ne. Kri lahko darujejo le krvodajalci, ki imajo zadostno rezervo krvi oziroma hemoglobina.

4. Pregled pri zdravniku

Sledi pregled pri zdravniku. Krvodajalcu izmeri krvni tlak, posluša delovanje srca in ga povpraša po zdravju. Kri lahko daruje samo zdrav človek. Zdravnik povpraša tudi po boleznih, ki jih je krvodajalec prebolel. Nekatere bolezni, na primer zlatenica, sifilis, malarija in aids, se lahko prenašajo tudi s krvjo.

Najvarneje je, da krvodajalci, ki so bili s takimi boleznimi okuženi ali so izpostavljeni možnosti okužbe, krvi ne dajejo v času, ko lahko s svojo krvjo okužijo bolnika. Na podlagi pregleda in podatkov, ki jih dobi iz laboratorija, zdravnik svetuje, ali krvodajalec lahko daruje kri ali ne. Če je odločitev negativna, krvodajalcu sporočijo, zakaj trenutno ne more darovati krvi in kdaj se lahko ponovno oglasi. Krvodajalcu zdravniki svetujejo zdravljenje morebitne odkrite bolezni.

5. Odvzem krvi

V sobi za odvzem krvi se krvodajalec uleže na odvzemni stol. Zdaj se začne, zaradi česar je prišel: odvzem krvi. Medicinska sestra pričaka krvodajalca s sterilnim priborom za odvzem krvi, ki ga bo uporabila le zanj, in očisti mesto odvzema krvi ter uvede iglo v žilo. Krvodajalec s stiskanjem pesti pospešuje tok krvi, ki teče po cevki in počasi polni vrečko, v kateri je že pripravljena tekočina proti strjevanju.

Ko je vrečka polna, sestra cevko zaveže in jo pazljivo odreže. Nato odvzeme še štiri epruvete vzorcev krvi. Tri epruvete pošljejo v laboratorije, kjer določijo krvno skupino in ugotovijo morebitno prisotnost sledi povzročiteljev aidsa, hepatitisa in sifilisa. Četrti vzorec ostane pri vrečki krvi in služi za navzkrižni preizkus med krvjo sprejemnika in dajalca neposredno pred transfuzijo.

Odvzem krvi ponavadi poteka brez zapletov. Včasih pa se zgodi, da krvodajalca pred, med ali po odvzemu obide slabost, strokovno rečeno doživi kolaps. Vzroki za to so največkrat duševne narave: prevelika napetost, strah pred neznanim, strah pred bolečino, pred pogledom na kri in podobno. To se pogosteje dogaja pri novih krvodajalcih, ki s potekom odvzema še niso seznanjeni. Krvodajalcem, ki doživijo kolaps, usposobljeno osebje takoj nudi vso potrebno pomoč. Kolaps je prehodni pojav, ki hitro mine in ne pušča posledic.

Pri RKS še poročajo, da je dobro dan, preden boste darovali kri, zaužiti veliko tekočine (vode) ali drugih brezalkoholnih napitkov, v nobenem primeru pa na krvodajalsko akcijo ne smete priti tešč.

Še nekaj statistike ...

-Rdeči križ Slovenije organizira krvodajalske akcije že od leta 1953. Vsako leto pripravi program krvodajalskih akcij, ki je usklajen z zdravstveno službo in neposrednimi organizatorji. Programi krvodajalskih akcij so redno objavljeni v časopisih, revijah, na radiu, televiziji in internetu.


Območna združenja Rdečega križa še posebej obveščajo (s plakati, transparenti, ter tudi osebnimi vabili), kdaj in kje je posamezna krvodajalska akcija. V zahvalo za udeležbo pa organizirajo vsakoletna srečanja, na katerih krvodajalcem podeljujejo zahvale in priznanja.

 

-V Sloveniji daruje kri okoli 5 odstotkov prebivalcev. Da bi zadostili potrebam zdravstva po krvi, potrebujejo vsak dan okoli 400 krvodajalk in krvodajalcev. Na leto zberejo okoli 45.000 litrov krvi, kar pomeni, da se na leto prijavi približno 100.000 krvodajalcev. V Sloveniji predstavljajo tretjino vseh krvodajalcev ženske, dve tretjini pa moški.

Ste že kdaj darovali kri? Kakšen je vaš pogled na gesto, ki rešuje življenja?