V času Rimljanov in Grkov je bil lovor simbol modrosti in slave. Z lovorjevim vencem so kronali vladarje, bojevnike in druge pomembne osebnosti. Lovor ima nekoliko sladkasto aromo, ki spominja na muškatni orešek. Sveži listi so nekoliko grenki, kasneje pa se ta grenkost izgubi. V kulinariki se uporabljajo sveži in posušeni listi. Najmočnejši vonj imajo sveže posušeni listi. Sveže liste porabimo takoj. Ponavadi jih zmečkano ali pa zdrobimo. Tako se iz njih sprostijo vse dišave (vsebujejo namreč 0,3 do 3,1% eteričnega olja). Ostale pa sušimo v temnem in zračnem prostoru. Pazimo, da ne postanejo rumeni ali rjavi. Pravilno posušeni in shranjeni listi so temne zelene barve. Pred uporabo je najbolje, da jih zdrobimo ali pa zmeljemo. Tako lahko pride do izraza tipična aroma lovorja.

lovor

2 do 3 listi zadostujejo za jed pripravljeno za 4 osebe. Če je lovorja preveč, bo njegova močna aroma prekrila druge dišave in arome. Pred serviranjem pa liste vedno odstranimo.

Kam z lovorjem?
- V Turčiji dodajo lovor jagnjetini. Značilna specialiteta so tudi suhe fige obložene z listi lovorja.
- Francozi ga dodajajo govedini.
- V Maroku pa srečamo lovor v "taginah" (posebne lončene posode), kjer se kuhajo piščančje in jagnječje jedi.
- Zelo dobrodošel je tudi v raznovrstni h omakah, jajčnih jedeh (tudi kremah), v riževem pudingu in poširanem sadju.

Najbolj se ujema z:
- Divjačino, jagnjetino, govedino in s piščančjim mesom ter z ribami
- Fižolom, kostanjem, lečo, paradižnikom
- Rižem.

Poleg lovorja lahko jedem dodamo tudi:
- Brin, majaron, žajbelj, timijan, origano, šetraj
- Piment in peteršilj.