Od tod tudi ime - Mačja meta. Pomečkani listi mačje mete namreč sproščajo značilen sladek vonj po meti in kafri. Med drugim se v rastlini nahaja hlapna kemična substanca imenovana nepatalakton, ki povzroči evforičen odziv mačk. Okus je pikanten, kiselkasto grenak. In ravno zato se ta začimba dodaja le v majhnih količinah.

Macja meta

Izvira s Kavkaza, vendar jo gojijo tudi drugod, zlasti v južnih predelih Evrope. Kot zelišče se je v preteklosti precej bolj cenila, vendar se še danes pojavlja kot dodatek solatam, juham in nadevom za polnjenje zelenjave. Največkrat na krožnikih Italijanske kuhinje. Že nekaj lističev ostro dišeče Mačje mete bo prijetno začinilo zeleno in mešano zeliščno solato. Vsekakor pa ne smemo pozabiti na njene blagodejne učinke v čaju. Čaj pomaga pri težavah s prebavo. Uporabni so listi in mladi poganjki. Kor zelena trajnica je zelo odporna na mraz (izvira namreč s Kavkaza). Če jo golimo doma na vrtu, bo zanjo najbolj primerno polsenčno prodnato rastišče. Posebne nege ne bo potrebovala. Ravno tako jo lahko gojimo v lončku na okenski polici - toda pozor. Mačke jo naravnost obožujejo.