mozganska kap

Možganska kap je kljub napredku medicine še vedno strah vzbujajoče stanje, saj človeka lahko onesposobi na različne načine, od motenj govora do težke invalidnosti. Do neke mere se jo lahko prepreči, zato se je vredno izogniti dejavnikom tveganja, na katere imamo vpliv.  

 

Možganska kap, ki je po vsem svetu najpogostejša nevrološka bolezen, pomeni nenaden nastanek nevroloških simptomov in znakov zaradi prekinitve dotoka krvi možganovini. V skoraj 80 odstotkih je možganska kap posledica zamašitve ene izmed možganskih žil s krvnim strdkom, v približno 20 odstotkih pa razpoka arterije in posledične krvavitve. Če traja prekinitev oskrbe možganskih celic s kisikom in hrano predolgo, pride do nepopravljive okvare.

Uspešno zdravljenje možganske kapi se začne s hitrim prepoznavanjem simptomov in znakov bolezni. Pogosti znaki možganske kapi so delna ali popolna ohromelost desne ali leve polovice telesa, motnja zaznavanja ohromele polovice telesa, motnje govora, branja, pisanja, zmanjšano vidno polje, redkeje popolna slepota, vrtoglavica, dvojni vid, motnja požiranja, zadrževanja vode in blata, zmedenost, krči, lahko pa tudi nezavest.

Možganska kap je tretji najpogostejši vzrok smrtnosti in najpogostejši vzrok invalidnosti pri odraslih v razvitem svetu. V Sloveniji vsako leto doživi možgansko kap več kot 4500 ljudi. V invalidnost vodi v kar 20 do 30 odstotkov vseh primerov, delno tudi zato, ker mnogo bolnikov k zdravniku pride prepozno, saj bolniki ali njihovi svojci ne prepoznajo simptomov in znakov možganske kapi. Le slabih 30 odstotkov bolnikov prispe v bolnišnico dovolj hitro.

Dejavniki tveganja, ki povečujejo verjetnost nastanka možganske kapi in na katere lahko preventivno vplivamo, so:
- (neurejen) povišan krvni tlak (najpomembnejši dejavnik tveganja!),
- sladkorna bolezen tipa 2,
- povišan indeks telesne mase in debelost (predvsem trebušni tip),
- povišane vrednosti maščob in holesterola v krvi,
- uporaba kontracepcijskih tablet pri določenih skupinah bolnic (tistih, ki imajo migreno, in tistih, ki kadijo),
- slabe prehranjevalne navade,
- pomanjkanje telesne aktivnosti,
- kajenje,
- kronični alkoholizem,
- kronični stres in 
- zloraba drog (kokain, amfetamini – Ecstasy).

Pomemben dejavnik tveganja je tudi nosečnost in z njo povezan porast krvnega tlaka (eklampsija). Zato moramo nameniti posebno skrb z rednimi pregledi vsem bodočim materam.

ZNAKI IN SIMPTOMI MOŽGANSKE KAPI zaradi zapore žile:

- delna ali popolna ohromelost polovice obraza (npr. asimetrija obraznih potez s spuščenim ustnim kotom, nezmožnostjo zapiranja veke, asimetrija pri nasmehu),
- delna ali popolna ohromelost telesa (negibnost udov),
- motnje občutkov po eni polovici telesa (mravljinčenje),
- motnje govora (nerazumljivo izražanje, nerazumevanje besed),
- motnje pisanja in računanja,
- motnje vida (dvojne slike),
- motnje ravnotežja in koordinacije (zanašanje pri hoji),
- težave pri požiranju,
- zmedenost, omotica,
- težave pri zadrževanju vode in blata,
- glavobol (redko) in
- nezavest (možen znak).

ZNAKI IN SIMPTOMI MOŽGANSKE KAPI zaradi krvavitve v možgane so običajno podobni tistim pri zamašitvi možganske žile, vendar pa ob krvavitvi simptomi zelo hitro napredujejo; bolnik ima (pogosteje kot pri zapori žile) glavobol, občuti slabost, bruha in ima motnje zavesti.

SIMPTOMI IN ZNAKI MOŽGANSKE KAPI zaradi krvavitve v možganske ovojnice:
- nenaden, močan glavobol, kakršnega bolnik še nikoli v življenju ni imel (kot bi ga nekdo z vso močjo udaril v zatilje),
- običajno slabost, huda prizadetost, utrujenost, vrtoglavost, bolnika moti svetloba,
- otrpel vrat,
- bruhanje,
- ohromelost po eni polovici telesa,
- zmedenost, nemir, motnje zavesti (izguba zavesti za krajši ali daljši čas, lahko tudi koma),                                                                                                                                                                                                                                                                                       

- krči, povešena veka in omejen pogled z enim očesom v več smeri

Hitra prepoznava rešuje življenja!

S preprostim testom lahko tudi laik brez težav vsaj posumi, ali se srečuje s človekom, ki ga je pred kratkim zadela možganska kap. 

1. korak: morebitnega bolnika prosimo, naj se nam na široko nasmeji. Pri zdravem človeku so ustnice simetrične, bolnik z akutno možgansko kapjo pa ima eno stran povešeno.

2. korak: morebitnega bolnika prosimo, naj iztegne obe roki v višini ramen. Zdrav človek ju brez težav obdrži v tem položaju tudi dlje časa, medtem ko bolniku z akutno možgansko kapjo ena roka takoj omahne.

3. korak: morebitnemu bolniku rečemo preprost stavek, denimo: Danes je lep dan in ga prosimo, naj stavek ponovi. Zdrav človek bo brez težav ponovil stavek, medtem ko si bo bolnik z akutno možgansko kapjo s težavo zapomnil stavek, še teže pa ga bo ponovil oziroma ga sploh ne bo mogel pravilno ponoviti.

Če opazite te znake pri svojcu, ne oklevajte, ampak NEMUDOMA pokličite 112 in dispečerju povejte, da utemeljeno predvidevate, da imate ob sebi človeka, ki ga je zadela akutna možganska kap. To je pomembno, saj bo dispečer v najkrajšem možnem času poslal reševalno vozilo, ki bo bolnika nato prepeljalo v tisto zdravstveno ustanovo, kjer imajo 24 ur na voljo ne le ustrezno opremo, temveč tudi osebje, ki zna oskrbeti bolnika z akutno možgansko kapjo. 


Klinični pregled

Vrstni red preiskav je odvisen od stopnje in trajanja bolnikove prizadetosti. Glavna preiskava je klinični pregled ter ocena stopnje in vrste bolnikove prizadetosti. Zdravnik ocenjuje predvsem prizadetost živčevja, srca in žilja.

V bolnišnici za diagnozo možganske kapi opravijo krvne preiskave, elektrokardiogram (z njim ocenijo delovanje bolnikovega srca, predvsem srčni utrip), računalniško tomografijo možganov (CT), s katero vidijo morebitno okvaro možganov. Zelo majhne možganske okvare lahko ugotovijo z magnetno-resonančno tomografijo možganov (MRT). Stanje velikih vratnih žil, ki dovajajo kri možganom in očem, pregledajo z ultrazvočno preiskavo.

Ultrazvočna preiskava srca omogoči dodaten vpogled v delovanje srca. Kadar pa obstaja sum na hudo zožitev vratnih arterij ali možgansko anevrizmo, se zdravnik odloči za digitalno subtrakcijsko angiografijo (DSA ).


Zdravljenje

Svežo možgansko kap je treba obravnavati enako hitro kot srčni infarkt ali hudo poškodbo. Takoj moramo aktivirati urgentno službo in bolnika prepeljati v ustrezno zdravstveno ustanovo. Krvni strdek, ki povzroči možgansko kap, lahko v določnih primerih raztopimo. Časovno okno za zdravljenje z zdravili, ki topijo strdke, (postopek se imenuje tromboliza), je omejeno le na prve tri ure po jasnem, dobro opredeljivem nastanku možganske kapi.

Če dobijo možganske celice, ki so že na robu preživetja, ponovno dovolj kisika in hrane, lahko pričnejo normalno delovati.

Žal trombolitično zdravljenje v približno 6 odstotkov primerov povzroči nevaren zaplet – možgansko krvavitev, ki vodi v dodatno poslabšanje bolezni.

Za trombolitično zdravljenje se zato odločamo le pri večji možganski kapi, ko pričakovana korist odtehta morebitno škodo.

Vselej moramo pridobiti soglasje bolnika ali njegovega najbližjega svojca, če bolnik ne more govoriti ali je nezavesten. Že ob telefonskem klicu v dežurno zdravstveno ustanovo zdravnik ali reševalec zastavita svojcem vprašanja, ki odločajo o tem, ali prihaja v obzir trombolitično zdravljenje.

Najpomembnejši je čas, saj od jasno opredeljenega nastanka kapi do pričetka zdravljenja ne sme preteči več kot 3 ure. Če se bolnik zjutraj zbudi z že izraženimi znaki možganske kapi, ga ne smemo zdraviti z raztapljanjem strdkov, saj ni znano, kdaj je nastopila možganska kap. Pri kapi, ki ni povsem sveža, obstaja namreč večja nevarnost krvavitve v okvarjeno možganovino.

Bolnika, ki pride v bolnišnico pravočasno, pregleda nevrolog, ki izključi morebitne druge vzroke za nevrološko okvaro. Nato opravi slikanje možganov z računalniško tomografijo, ki še ne sme pokazati vidnih znakov okvare možganov, še zlasti pa ne možganske krvavitve. Če ima bolnik normalne izvide krvnih preiskav, ki jih opravimo pred trombolizo, in urejen krvni tlak, lahko pričnemo s trombolitičnim zdravljenjem.

Pomembno je, da se bolnikovo stanje samodejno ne izboljšuje, saj gre v tem primeru za prehodno kap in tromboliza ni indicirana.

Topljenje strdka traja eno uro. Bolniku vbrizgamo v veno 10 odstotkov celotnega odmerka zdravila v prvi minuti, preostalih 90 odstotkov zdravila pa teče počasneje v infuziji. Ves čas merimo krvni tlak ter srčno frekvenco in ocenjujemo nevrološke znake. Po opravljeni trombolizi ponovno ocenimo znake možganske kapi in oceno ponovimo po 24 urah, 7 dneh in 3 mesecih.

Kadar večina znakov možganske kapi izzveni že med ali neposredno po končani trombolizi, vemo, da smo strdek uspešno raztopili. To bolniku prihrani dolgotrajno okrevanje po možganski kapi, ko zdravi deli možganov počasi in le delno prevzemajo funkcijo trajno prizadetega dela.

 

Kakšne so posledice možganske kapi?


Posledice možganske kapi so zelo različne, odvisne pa so od obsežnosti okvare, od mesta, ki je bilo prizadeto, in od hitrosti ukrepanja. Po nemški raziskavi iz registra za možgansko kap, ki so jo opravili na več kot pet tisočih bolnikih z možgansko kapjo, jih je samo 14 odstotkov preživelo kap brez posledic, 57 odstotkov jih je ostalo lažjih invalidov, slabih deset odstotkov zmernih invalidov, skoraj 19 odstotkov bolnikov pa je ostalo hudih invalidov.


Ker se po možganski kapi zelo malo ljudi rehabilitira do te mere, da so sposobni za delo, je jasno, da možganska kap oziroma njene posledice pomenijo tudi zelo veliko finančno breme za državo.


Ali možgansko kap lahko preprečimo?
- nadzorujte svoj krvni pritisk
Izvajajte redno kontrolo krvnega pritiska. Če je previsok, se posvetujte s svojim osebnim zdravnikom, kako ga lahko znižate. Normalen krvni pritisk zelo zmanjša tveganje za nastanek kapi in srčni bolezni.

- prenehajte kaditi
Kajenje povečuje tveganje za nastanek možganske kapi. Prenehanje kajenja (ne glede na starost) zmanjšuje možnost za nastanek kapi in tudi za mnogo drugih resnih bolezni.
  
- redno telovadite
Vaje, kot npr. živahna hoja, kolesarjenje, plavanje in delo na vrtu, zmanjšujejo tveganje za nastanek kapi in srčnih bolezni. Raziskovalci ugotavljajo, da vadba okrepi srce in izboljša prekrvitev. Preden pa začnete resno vadbo, se posvetujte s svojim zdravnikom.

- zdravo se prehranjujte
Uživajte hrano, ki ima malo maščob, holesterola in nasičenih maščobnih kislin. Uživajte veliko različnega sadja in zelenjave vsakodnevno. 
 
- nadzorujte raven krvnega sladkorja
Če imate sladkorno bolezen, jo morate obvladovati in zdraviti. Nezdravljena sladkorna bolezen lahko zelo poškoduje krvne žile in povzroča oblaganje sten arterij z maščobami (ateroskleroza).  To zmanjšuje pretočnost arterij in zaustavlja normalen pretok krvi. Ovirana arterija pa vodi k nastanku možganske kapi.


V Sloveniji vsako leto doživi možgansko kap več kot 4500 ljudi. V invalidnost vodi v kar 20 do 30 odstotkov vseh primerov, delno tudi zato, ker mnogo bolnikov k zdravniku pride prepozno, saj bolniki ali njihovi svojci ne prepoznajo simptomov in znakov možganske kapi. Le slabih 30 odstotkov bolnikov prispe v bolnišnico dovolj hitro.