Če se odločimo, da bomo svoje zdravstvene težave ali motnje počutja poskušali lajšati z zdravilnimi rastlinami, se moramo najprej zavedati, da vstopamo neposredno v naravno okolje in da moramo spoštovati vse živo v njej.


Nabiranje zdravilnih rastlin

Posebej moramo paziti, da s svojimi ravnanji v naravnem okolju ne povzročamo prevelike škode, saj je že naš prihod na cvetoč travnik velik poseg vanj. Nikakor ne smemo  z velikimi in trdimi koraki neorganizirano teptati vsega pod sabo, in če bi radi sami nabrali zdravilne rožice, je nujno osvojiti temeljna znanja o zdravilnih rastlinah, ki bi jih želeli pobirati in nabirati. Tako ne bo odveč, če preberemo nekaj knjig in se posvetujemo s farmacevtom ali nekom, ki se že ukvarja z herbalizmom. Nekateri priporočajo, da začetniki v zeliščarstvu vzamejo s sabo kar priročnike, ki naj bi jih s slikami ali fotografijami usmerjale k nabiranju  zdravilnih zelišč, medtem ko drugi zatrjujejo, da moramo rastline, ki jih želimo shraniti v domači lekarni, dobro poznati in da nabiramo smo tiste zdravilne zeli, ki jih dobro poznamo. To seveda ne pomeni, da lahko po vseh ostalih lomastimo sem ter tja, saj je gotovo res, da v svojem nepoznavanju uničimo marsikatero zdravilno rastlino, ki bi jo dobri herbalisti z veseljem in s pridom uporabili. Prav pomlad je obdobje nabiranja in izkopavanja večine zdravilnih rastlin, saj jeseni izkopavamo predvsem korenike oziroma korenine redkih zdravilnih rastlin (na primer regrata).

Temeljna pravila nabiranja, sušenja in shranjevanja
Na pomlad je, če tako rečemo, glavna sezona nabiranja cvetov, listov in ostalih delov zdravilnih rastlin, zato moramo upoštevati in spoštovati temeljna pravila nabiranja, sušenja
in shranjevanja drog. Gotovo velja spoštovati priporočila, da nabiramo samo tiste zdravilne rastline, ki jih dobro poznamo, in ob najmanjšem dvomu se posvetujemo s farmacevtom ali pa se včlanimo v najbližje zeliščarsko društvo, kjer se bomo podrobno seznanili z zakonitostmi zeliščarstva. Izkušene oči oziroma dobri poznavalci zdravilnih zelišč so za začetnika najboljši vodniki po danes že zapletenem svetu zdravilnih rastlin, saj moramo vedeti, da zaradi hitrega razvoja znanstvenih spoznanj o še vedno najpogostejšem zdravljenju za večino človeštva zeliščarstvo hitro napreduje in se usklajuje z znanstvenimi spoznanji. Drugo izredno pomembno pravilo, ki ga  ne smemo kršiti, je, da nikoli ne nabiramo zaščitenih ali redkih rastlin, saj s tem ne kršimo samo zakona, temveč povzročamo naravi tudi nepopravljivo škodo. Če v domači lekarni potrebujemo katero od teh rastlin (encijan), jih kupujemo v lekarnah.
Vedno nabiramo samo rastlinske dele, ki jih potrebujemo, in pri tem ravnamo zelo previdno, da ne poškodujemo preostalih delov ali cele rastline. V dobrih priročnikih o zeliščarstvu so pri vsaki zdravilni rastlini navedeni najbolj primerni termini za pobiranje listov, cvetov ali korenik, zato upoštevamo te napotke. Na splošno pa velja, da večino dišavnic in zdravilnih rastlin poberemo v jutru po kresni noči, če jih nismo pobrali že do takrat. Prav tako vedno upoštevamo sveto pravilo, da zdravilnih rastlin nikoli ne pobiramo v dežju (ali neposredno po njem) in da po večdnevnem deževanju počakamo vsaj tri dni, da rastlina znova pridobi zadostno količino učinkovin. Za pobiranje zelišč so najbolj primerne dopoldanske ure, vendar šele po tem, ko se posuši rosa, hkrati pa se načelno izogibamo tudi sončni pripeki. Cvetove nabiramo vedno ob začetku cvetenja, neposredno po odprtju cvetov, liste pa vedno popolnoma razvite, izjema je le breza, pri kateri izbiramo mlade liste. Tudi plodovi naj bodo vedno zreli. Pazljivo izkopavamo tudi korenike in skrbimo, da ne iztrebimo neke rastline na posameznem področju.