Obstajajo tri vrste kožnega raka, med katerimi je najnevarnejši maligni melanom, ki je v največjem porastu med vsemi vrstami malignih obolenj. Leta 1950 je bila verjetnost, da bo človek do 70. leta zbolel za malignim melanomom, 1 : 1500, zdaj pa je ta verjetnost narasla že na 1 : 70. Med najuspešnejše ukrepe spada izogibanje sončnim žarkom in zgodnje odkrivanje novonastalih sprememb na koži.

 
maligni melanom

Kožni rak zajema bazocelularni karcinom, skvamozni karcinom in maligni melanom.
Bazocelularni karcinom je oblika kožnega raka, ki se pojavlja predvsem pri svetlopoltih ljudeh. Praviloma se pojavi na koži, ki je kronično izpostavljena UV-sevanju, vendar je možen tudi na pokriti, navidezno nespremenjeni koži. Najpogosteje se pojavi na zgornjih dveh tretjinah obraza: lica, nos, čelo, senca, uhlji ali tilnik. Bolniki navadno povedo, da so že dalj časa na omenjenih predelih opazovali vozlič, krastico ali ranico. Ti tumorji rastejo počasi in se zelo redko razširijo na druge dele telesa. Najučinkovitejše zdravljenje je ekscizija oziroma odstranitev tumorja. Recidivi se pojavljajo pri manj kot 5 odstotkih primerov.
Skvamozni karcinom je po pojavnosti med kožnimi raki na drugem mestu. Večinoma se pojavlja po 60. letu starosti, najpogosteje v spodnji tretjini obraza in na spodnji ustnici, lahko pa kjerkoli na koži. Običajno se pojavi kot neboleča rdeča, luskasta bula, ki včasih spominja na bradavico. Raste hitro, uniči okolno tkivo in se razširi tudi na druge dele telesa. 90 odstotkov teh tumorjev se pojavi na kronično okvarjeni koži zaradi UV-sevanja, rentgenskega slikanja, kroničnega vnetja kože, izpostavljenosti kancerogenim snovem … Zdravljenje je lahko z ekscizijo, laserjem, pri večjih spremembah pa se poslužujemo rentgenskega obsevanja. Stopnja ozdravitve je pri zgodnjem odkritju 95-odstotna.
Maligni melanom je najbolj nevarna oblika kožnega raka, ki je v največjem porastu med vsemi malignimi obolenji. Pojavi se zaradi maligno spremenjenih pigmentnih celic, ki se jim reče melanociti. To so celice, ki so odgovorne za porjavelost kože. Nastane lahko v kateremkoli organu, kjer se nahajajo melanociti. Le-teh je neprimerno več na koži, zato se večina malignih melanomov razvije v njej. Število malignih melanomov se podvoji na 6 do 10 let, letno se poveča za 5 do 7 odstotkov. V ZDA umre za posledicami malignega melanoma vsako uro ena oseba. Večina kožnih malignih melanomov se razvije v zdravi koži, vendar pogosteje pri ljudeh z velikim številom pigmentnih znamenj. Ti so verjetno poglavitni dejavnik tveganja. Ljudje, ki imajo v srednjih letih na koži več kot 50 pigmentnih znamenj, so v 4,8-krat večji nevarnosti, da bodo v življenju zboleli za malignim melanomom, kakor ljudje, ki imajo na koži manj kot 10 pigmentnih znamenj. Med dejavnike tveganja (poleg pigmentnih znamenj) uvrščamo še izpostavljenost ultravijoličnemu sevanju, tip polti in genetsko občutljivost, ki so jo ugotovili pri 5 do 8 odstotkih bolnikov.
Maligni melanom se lahko pojavi kjerkoli na koži. Pri moških se najpogosteje pojavi na hrbtu, pri ženskah pa na spodnjih udih. Tumor je temno siv do skoraj črn, nakazano modrikast ali rdečkast, povrhen, ploščat ali nodularen oziroma vozličast. V začetni fazi bolezni, ki je ozdravljiva, ga od pigmentnega znamenja razlikujemo po asimetrični obliki, nepravilni ali nejasni omejitvi, neenakomerni pigmentaciji, sprememba raste, lahko srbi, boli, zakrvavi.
Poznamo pet tipov malignega melanoma:
• povrhnje rastoči melanom je najpogostejši in predstavlja 70 odstotkov vseh malignih melanomov. Ta tip melanoma se precej časa širi po zgornji plasti kože, preden prodre v globlje plasti. Običajno je videti kot ploščata ali nekoliko nabreknjena razbarvana lisa z nejasnimi robovi in različno obarvana. Pri moških se najpogosteje pojavi na trupu, pri ženskah pa na nogah. 
• nodularni melanom je drugi najpogostejši in predstavlja 15 do 30 odstotkov vseh oblik melanoma. Običajno se pojavi kot črna bulica nad nivojem kože, lahko pa je tudi druge barve. Največkrat ga odkrijemo na rokah, nogah, trupu, predvsem pri starejših ljudeh, pri moških pa tudi na lasišču. 
• lentiginozni melanom predstavlja 10 odstotkov vseh malignih melanomov. Po obliki je podoben povrhnje rastočemu melanomu in se pojavlja (pretežno pri starejših ljudeh) na delih kože, ki so najbolj izpostavljeni soncu (roke, obraz, ušesa). 
• akrolentiginozni melanom je redek in predstavlja 5 odstotkov malignih melanomov. Pojavi se na dlaneh, stopalih, pod nohti ter na koži prstov rok in nog. Ta tip je najpogostejši pri Azijcih in Afroameričanih, najmanj pogost pa je pri belcih. 
• dezmoplastični melanom je izredno redek tip melanoma. Je izredno agresiven, običajno se pojavi pri starejših bolnikih na glavi in vratu.