Novorojenčki in dojenčki se prehranjujejo z materinim mlekom ali z nadomestkom materinega mleka. Približno pri petih - šestih mesecih, ko se jim začne dodajati drugo hrano, pa se ta delež, ki bi jo moral malček pridobiti z mlekom, zelo zmanjša. 
Strokovnjaki na tem področju zato svetujejo, da dojenčka dojimo dalj časa oz. mu dodajamo nadomestek materinega mleka, vse tja do prvega leta. Pri enem letu starosti, naj bi materino mleko pokrivalo 40 - 50 odstotkov dojenčkovih potreb po porabi energije.

dojenček pije mleko

Po tem času, ta delež postopoma upada in se do konca tretjega leta zmanjša na približno 30 odstotkov.
Mladi in bodoči starši morajo vedeti, kakšen pomen ima materino mleko pri dojenčku. Materino mleko ima namreč veliko snovi, ki nimajo energetske vrednosti, vendar so za otroka in njegov razvoj še bolj pomembni. 

Vse to so snovi, ki uravnavajo rast in tudi protitelesa pri dojenčku, ki v prvem letu potrebuje predvsem materino mleko. 
Če otrokova mama nima zadosti svojega mleka, potrebuje nadomestek človeškega mleka, ne sme pa se uporabljati kravje ali kozje mleko, ker lahko to povzroči motnje v prebavilih ali pa spodbudi nastajanje alergij, ker dojenček še ni zmožen prebaviti kravjega ali kozjega mleka.

Pri petih - šestih mesecih lahko začnemo dojenčku dodajati prve kašice oz. gosto hrano, vendar vam mora o tem svetovati tudi pediater na rednem pregledu. Čeprav dojenčka že navajamo na drugo vrsto hrane pa ga moramo še vedno dojiti, da pokrijemo potrebe po mleku (kravjega mleka mu še ne ponujate). 
Dojenje pri dojenčkih nima le hranilne, ampak tudi čustveno vrednost, saj to ve vsaka mama, ko vidi zadovoljne in pomirjene oči svojega otroka ob dojenju. 

Od šestega meseca, pa do približno enega leta privajamo otroka na gosto hrano, vendar je to počasen in dolgotrajen postopek. Otrok potrebuje veliko časa, da se privadi na različne vrste hrane in predvsem na različne nove okuse.
To je obdobje intenzivne rasti in razvoja, tako da otrok potrebuje veliko energije, zato bi moral jesti zdravo in predvsem uravnoteženo hrano.
Ker so otroci pri tej starosti največkrat izbirčni včasih lahko nastanejo tudi problemi, ker jim je težko pripraviti dober in zdrav obrok, ki bi ga pojedli. Res, da je proces težaven, nikar ne obupajte. Za zdravje otroka boste poskrbeli tako, da bo tudi hrana na vašem krožniku različna in zdrava, tako da se vam bo otrok kmalu pridružil. 
Do prvega leta otrokove starosti moramo vztrajati pri dojenju ali nadomestku materinega mleka, ker kravje mleko vsebuje premalo železa in 3 - 4 krat preveč proteinov in mineralov, kar povzroča pojav raznih alergij. Pediatri po evropskih državah in tudi v Sloveniji zato odsvetujejo uživanje kravjega mleka do enega leta starosti (v nekaterih državah velja prepoved le do 8. ali 9. meseca). 

Ko otrok dopolni eno leto, pa nimamo več razlogov, da mu nebi začeli dajati kravjega ali kozjega mleka, saj ga otroci prav obožujejo, in je prav, da jim ga privoščimo. Vseeno pa moramo biti pozorni na to, kakšno mleko ponujamo otroku, saj mleku ne bi smeli odvzemati maščob, ker vsebuje premalo energetskih vrednosti in premalo maščob, ki so potrebne za otroka vse do 3. leta starosti. 

Pomanjkanje kalcija oz. daljše neuživanje mlečnih izdelkov je negativno za otroka in ima posledice pri razvoju kosti, mišic in zob. Če otrok ne uživa dovolj velike količine mleka ali mlečnih izdelkov je potrebno otroku dodajati kalcij k prehrani. 
Mleko ne vsebuje samo kalcija, ki je dober za kosti, temveč tudi druge sestavine, ki so potrebne za zdravo življenje in razvoj naših otrok: proteini, vitamin A, D, B, cink, selenij in magnezij...
Vse te sestavine za otrokovo moč, mišice, energijo, kosti, vid in kožo, in za pravilno delovanje celic.
V primeru, da otrok ne mara oz. odklanja mleko, ga ne silimo, saj je to nesmiselno, zato raje poskusimo tako, da mu ponudimo drugo pestro izbiro mlečnih izdelkov.

Otroke velikokrat moti smetana na toplem mleku, zato lahko poskusimo z hladnim mlekom, toplo mleko pa je dobro tudi za spanec, saj mleko vsebuje snov, imenovano triptofan (to je aminokislina, ki v telesu proizvaja serotonin, ta pa ureja spanje). Poleg tega ima toplo mleko tudi druge dobre lastnosti, ki blagodejno vplivajo ne samo na otroke, vendar tudi na odrasle.