Najprej, kako ostati zdravi in vitki? Je vitkost odvisna od naše prebave ali od tega, kako hiter je naš metabolizem, ali od česa drugega?


Prebava in presnova

Najprej moramo ločiti, kaj je prebava in kaj presnova ali metabolizem. Prebava je mehansko-kemični proces od ust do absorbcije hranilnih snovi. Hrana je sestavljena iz treh skupin: beljakovin, ogljikovih hidratov in maščob. Vse te snovi moramo razbiti ali razgraditi na osnovne sestavine, da jih v nadaljnjem presnovnem procesu celice uporabijo in spremenijo v človeku lastno gradivo, energijo in zaščito. Na primer: meso, mleko, stročnice, jajca, sir in sojo moramo v procesu prebave razbiti na sestavine, torej na posamezne aminokisline, ki jih potem presnovimo v nam lastne beljakovine, hormone, encime in protitelesa. Tudi ogljikove hidrate v kruhu, testeninah, rižu in podobno moramo razgraditi na osnovne sestavine, na glukozo. Šele to lahko telo uporabi. Enako velja za maščobe. Razgraditi jih moramo na maščobne kisline; te so nujne za graditev in prepustnost celičnih membran. Ljudje napačno rečejo, da imajo hitro presnovo, a znanstveno bi to težko potrdili. Biokemični procesi tečejo po svojem ritmu. Je pa res: z vnosom večje količine kisika je izgorevanje popolnejše. Tudi pri prebavi bi težko govorili o neustrezni hitrosti. Gre prej za to, da iz hrane ne dobimo, kar bi lahko. Če hlastamo in ne žvečimo dovolj, bomo večje kose težko prebavili; če imamo premalo želodčne kisline, poškodovano sluznico ali premalo encimov, bo prebava nepopolna. To se človeku kaže kot ‘hitra prebava’ in tak gre veliko pogosteje na stranišče ali je – prav nasprotno  –zaprt. V obeh primerih hrane ni predelal in izkoristil, zato je proces presnove nepopoln. Vitki smo torej samo tedaj, če celice dobijo dovolj hranilnih snovi, delajo normalno in predelujejo odvečne maščobe v energijo.