Probiotiki že nekaj let veljajo za skoraj ‘čudežno orožje’ proti številnim težavam s počutjem. Podpirajo ravnovesje fiziološke črevesne flore in tako izboljšujejo simbiozo med črevesnimi bakterijami in črevesno sluznico.


probiotiki


Človeški prebavni trakt poseljuje več kot 10 na 14 bakterij in več kot 500 različnih vrst bakterij. Največ se jih nahaja v debelem črevesju, kjer je prisotnih tudi nekaj kvasovk. Črevesna mikroflora vpliva na presnovo hrane, ima pa tudi pomembno vlogo pri obrambni sposobnosti organizma. Na njeno sestavo in velikost vplivajo številni notranji in zunanji dejavniki. Kako si lahko sami pomagamo, ko se nam poruši črevesna mikroflora? Tako, da v telo vnesemo koristne vrste mikroorganizmov oz. probiotike.
Probiotiki so živi mikroorganizmi, ki se ob zaužitju naselijo v črevesju in pozitivno delujejo na zdravje gostitelja z učinki, ki presegajo učinke osnovnih hranil. Vsaka sprememba v organizmu namreč lahko povzroči porušenje črevesne mikroflore, kar se odraža v bolezenskem stanju. V takih primerih nam na pomoč lahko priskočijo probiotiki. Njihova učinkovitost je bila v preteklosti zelo sporna, v zadnjih letih pa objave v uglednih revijah vse bolj kažejo, da je mogoče uspehe s probiotiki potrditi tudi v dvojno slepih, s placebom kontroliranih študijah. Zato različni sevi bakterij in glivic niso na voljo samo v zdravilih, temveč tudi v prehranskih dopolnilih. Najbolj raziskan in glede delovanja potrjen je podporni učinek probiotičnih bakterij pri driski.
Probiotiki so mikroorganizmi, ki ugodno vplivajo na zdravje črevesa: probiotične bakterije žive dosežejo debelo črevo in tekmujejo tako za hranila kot za prostor s patogenimi vrstami mikroorganizmov in preprečujejo njihovo razrast. Tako pomagajo pri uravnavanju in krepitvi delovanja črevesa. Človeška črevesna flora je v občutljivem ravnovesju, ki ga ogrožajo antibiotiki, neredna in neuravnotežena prehrana, pa tudi stres, različne diete in bolezenski povzročitelji na splošno – še zlasti na potovanjih. Driska, slabo počutje, napenjanje in splošna telesna šibkost so lahko znaki, da so v črevesni flori prevladale neugodne bakterije.
Če želijo proizvajalci klasificirati izdelke kot živila s probiotiki, jih morajo proizvajati v skladu s predpisanimi zahtevami. Vsaka živa in aktivna mikrobna kultura v jogurtu mora tisti hip, ko je proizvedena, vsebovati najmanj 108  mikroorganizmov/g. Njihovo število se v prvih 14 dneh po embaliranju ne spreminja, po tem se pa hitro zmanjšuje, prav tako njihova aktivnost. Pomembno je, da mikroorganizmi ostanejo živi do konca roka uporabnosti.

Zgodovinsko odkritje

Že med prvo svetovno vojno je profesor Alfred Nissle odkril, da je mogoče vojake z uporabo pripravkov bakterije Escherichia coli zaščititi pred boleznimi, povezanimi z drisko. Bakterije za njegovo terapijo so izvirale iz vzorcev blata človeka, ki je ostal popolnoma zdrav, ko so njegovi tovariši zaradi okužbe z E. coli težko zboleli za drisko in zaradi nje tudi umirali. Zdaj velja za medicinsko dokazano, da lahko npr. laktobacili zmanjšajo tveganje bakterijske ali virusne driske. Spekter povzročiteljev se je medtem celo še razširil: očitno je mogoče z dajanjem različnih klic bistveno skrajšati tudi okužbe z rotavirusi.

Driska zaradi antibiotikov

Pomembno področje uporabe probiotikov je tudi njihovo sočasno jemanje oz. dodajanje za preprečevanje driske, povezane z antibiotiki. Študije kažejo, da se driska pojavi pri 5 do 25 odstotkih bolnikov, zdravljenih z antibiotikom. Pri otrocih je z zdravili povzročena driska še pogostejša. Zaradi tega in ker od 20 do 25 odstotkov takšnih bolezni z drisko povzroča nevarna klica Clostridium difficile, je uporaba probiotikov upravičena.

Pomoč pri preprečevanju driske na potovanju

Veliko področje uporabe probiotikov je preprečevanje driske na potovanju. Takšno drisko namreč dobi kar tretjina dopustnikov. Čeprav driska na potovanju po navadi povzroči subjektiven občutek zelo hude bolezni, je vendarle zelo redko smrtno nevarna. Za njene povzročiteljice veljajo bakterije, ki napadejo črevo in sproščajo strupene snovi; te snovi izzovejo vnetne spremembe na črevesu. Za takšne neprijetne spomine na počitnice so lahko odgovorne npr. enterotoksične Escherichia coli, salmonele, klebsiele, jersinije, kampilobakter, vibriji, klostridije in šigele. Te bakterije tvorijo strupe, ki neugodno vplivajo na prehajanje vode in elektrolitov skozi črevesno steno. Pri preprečevanju driske na potovanju se je posebej izkazala probiotična kvasovka Saccharomyces boulardii.