Sam potek bolezni je enak razvoju angine, le da se naknadno na koži pojavijo še izpuščaji. Ti izpuščaji se praviloma pojavijo drugi dan po nastopu tipičnih znakov angine.

Škrlatinka

Na začetku je koža je nekoliko bolj rdeča in suha. Nato pa se pojavijo folikularni izpuščaji in koža na dotik spominja na gosjo kožo. Prvi izpuščaji se pojavijo na trupu spredaj, kasneje pa se širijo navzgor proti vratu in navzdol po okončinah. Na obrazu, dlaneh in podplatih izpuščaja ni. Vendar tako kot povsod, tudi tu obstajajo izjeme. Pri nekaterih bolnikih srečamo izpuščaje le v vzgibih (komolec, koleno, dimlje in pazdušne kotanje).

Nebnici sta pordeli, otekli, jezik je obložen z belimi oblogami. Ko se obloge pričnejo luščiti se pokaže malinasta barva jezika. 
Tudi na obrazu lahko opazimo nekaj tipičnih znakov, ki nam kažejo na škrlatinko. Značilen je belkast trikotnik Filatova. To je trikotnik med ustnima kotičkoma in nosom. Ostala koža je pordela in praviloma brez izpuščajev.

Značilen znak škrlatinke je tudi Pastijev znak. Ta je praviloma prisoten, ni pa nujen. V predelih kožnih gub lahko opazilo pordele črte in pikčaste krvavitve iz kapilar. To je posledica okvar sten kapilar.


Po tednu dni se prične luščenje kože. Najprej po telesu, šele kasneje (tudi 14 dni) pa še po dlaneh.


Sterptokok ponavadi vstopi v telo skozi žrelo. Lahko pa si najde tudi druga vstopna mesta: rana ali opeklina. Na tak način se razvije tako imenovana ekstrabukalna škrlatinka. Pri tej vrsti bolezni so znaki in potek popolnoma enaki bukalni obliki škrlatinke, le da se le-ti ne pojavijo v ustni votlini.


Zelo hudi obliki škrlatinke sta septična škrlatinka (vdor streptokokov v kri) in toksična škrlatinka (posledica velikega izločanja toksinov). Pri obeh oblikah pride do hude prizadetosti bolnika, močno povišane telesne temperature. Bolnik je nemiren, zmeden. Srčni utrip je hiter in aritmičen (to je lahko posledica toksičnega miokarditisa).