Ste starši in si želite, da bi se otrok v življenju ukvarjal s športom? Odlično! Izbrali ste mu pravo, predvsem pa zdravo pot. Pa vendar ni vse tako preprosto, kot se zdi na prvi pogled …

 
sportna specializacija pri otrocih

Kdaj vključiti otroka v določen šport, je večno vprašanje. Mnenja strokovnjakov se razlikujejo in zmeda postaja vse večja. A raziskave, ki so bile narejene v zadnjem času, dokazujejo, da je prezgodnje vključevanje v resno treniranje za otroka nevarno, hkrati pa lahko celo ogrozi njegovo ukvarjanje s športom pozneje v življenju.

Ambiciozni starši in trenerji

Preveč ambiciozni starši, ki sanjajo o tem, da bo njihov otrok postal prvak, so v kombinaciji z neizobraženimi trenerji otrokova največja ovira do uspešne in zdrave športne kariere. Nemalo takih otrok se od športa poslovi, še preden vstopijo v puberteto, ko bi se v resnici šele morali začeti resno ukvarjati s športom. Prehiter začetek lahko povzroči, da otrok fizično in psihično pregori, hkrati pa zaradi prepogostih treningov izgublja nujno potrebne stike z vrstniki (še posebno če se ukvarja z individualnim športom).

Kako in kdaj začeti?

Pred začetkom treninga v določenem športu je priporočljivo, da otrok spozna kar se da veliko športov in si tako dobro razvije čim več motoričnih sposobnosti. To bi bilo ob zgodnji športni specializaciji skoraj nemogoče. Motorične sposobnosti, kot so hitrost, ravnotežje, preciznost, odrivna moč in druge, se različno razvijajo v različnih športih. Dobro razvite sposobnosti se bodo v poznejšem obdobju, ko se bo otrok specializiral, preoblikovale v otrokovo primarno aktivnost. Več kot bo imel otrok 'motorične izobrazbe' iz zgodnjega otroštva oziroma bolj vsestranski, kot bo, lažja in uspešnejša bo pot do uspeha v njegovi nadaljnji športni karieri.

Čeprav večina študij pravi, da je potrebno vsaj deset let resnega treninga za razvijanja sposobnosti in da se pokaže priložnost za doseganje vrhunskih rezultatov, pa zgodnja specializacija ni nujno prava rešitev. Nekatere študije celo dokazujejo, da je v resnici obratno – otroci, ki so se pozneje vključili v resen trening, so dosegli boljše rezultate.
  
Kdaj naj se torej otroci posvetijo le enemu športu? Strokovnjaki svetujejo, da je začetek pubertete idealen čas. Pred tem obdobjem, torej nekje med šestim in trinajstim letom, pa naj se otroci vključujejo v različne športe zgolj za zabavo. Zakaj ravno puberteta? Takrat je otrok bolje fizično in psihično zrel, hkrati pa to daje večje zagotovilo, da se v šport vključuje, ker si sam to želi, ne ker mora izpolniti sanje staršev. Kljub temu pa igrajo starši v tem obdobju veliko vlogo – otroka morajo spodbujati, a paziti, da nanj ne pritiskajo preveč.

Kako se spopasti z otrokovo trmo?

Kaj pa če si otrok že pred puberteto sam od sebe na vso moč želi ukvarjati le z enim športom? Ponujamo nekaj napotkov, kako mu lahko pomagate, da bo njegovo treniranje kar se da varno in brez posledic za prihodnost:
- Otrok se naj osredotoči na izboljšanje splošne učinkovitosti in razvoj motoričnih sposobnosti, ne na zmago!
- Izognite se pretreniranju.
- Pazite na ponavljajoče se poškodbe. Temu se da izogniti z rednim zdravniškim nadzorom.
- Otroku nikoli ne recite, naj gre prek svoje bolečine.
- Naj otrok sam izbere šport in stopnjo sodelovanja v njem.
- Po koncu sezone naj si vzame odmor in si privošči počitnice. Le tako se bo izognil pregorevanju organizma.

Prisluhnite otroku

Naučite se poslušati in opazovati otroka. Ta vam bo sam pokazal, katera je prava pot, po kateri želi hoditi. Vaša naloga je le, da mu znate prisluhniti, hkrati pa mu z dovolj strokovnim kadrom pomagate na poti do kar se da uspešnega športnega cilja. A zmaga ni samo prigarana medalja. Še veliko več vredno je, če bo otroka športni način življenja spremljal tudi v poznejših starostnih obdobjih …Verjemite, nikoli ne bo pozabil, da ste prav vi zaslužni za to.