nacin zivljenja

Bolezni srca in ožilja so najpogostejši vzrok smrti na svetu, saj zaradi njih letno umre 12 milijonov ljudi, ta številka pa se nenehno povečuje. Prizadenejo tako moške kot ženske in so najpogostejši vzrok obolevanja in smrti v Sloveniji.

 

V zadnjih letih so bila ta obolenja vzrok smrti v 40 odstotkih. Vendar je dobra novica pri tem ta, da se je mogoče boleznim srca in ožilja izogniti in jih preprečiti. Večino dejavnikov tveganja je mogoče zmanjšati z zdravim načinom življenja. To na kratko pomeni opustitev kajenja, veliko telesne dejavnosti, vzdrževanje primerne telesne teže in zdravo prehranjevanje.

 

Dolgotrajne posledice

Ti vznemirljivi statistični podatki so le del celote, saj so bolezni srca in ožilja glavni vzrok zdravstvenih težav, ki lahko močno vplivajo na znižanje kakovosti življenja obolele osebe.

Angina pektoris, srčni infarkt, možganska kap in zamašitev žil na udih so posledica ateroskleroze – poapnenja žil –, ki se neopazno začne v mladih letih, nenehno napreduje in očitno postane šele po dvajsetih ali tridesetih letih.

Tudi če že trpite za srčno-žilno boleznijo, ni nikoli prepozno za spremembo, in prvi pojav simptomov je nadvse primeren trenutek, da premislite o svojem načinu življenja.

 

Najpogostejši dejavniki tveganja

1. Nanje žal ne moremo vplivati:
- starost – starejši ste, večje je tveganje;
- spol – ženske pred menopavzo so manj ogrožene;
- dednost – zlasti bolezni srca in ožilja pri ožjem sorodniku, mlajšem od 55 let.

2. Dejavniki, ki jih lahko omilite, nadzorujete ali odpravite:
- visoka raven holesterola v krvi,
- zvišan krvni tlak,
- sladkorna bolezen,
- povečana telesna teža,
- kajenje,
- pomanjkanje telesne dejavnosti,
- stres.

 

Prehranaza srce

Zdrava prehrana lahko pozitivno vpliva na večino dejavnikov tveganja za bolezni srca in ožilja, tako na raven holesterola, krvni tlak in telesno težo kot tudi na sladkorno bolezen. Po nekaterih ocenah je nezdrava prehrana vzrok za približno 30 odstotkov smrti zaradi bolezni srca in ožilja.

Na podlagi znanstvenih raziskav so strokovnjaki za prehrano pripravili nekaj celovitih večstranskih strategij prehranjevanja za zdravo srce. Najnovejši nasveti poudarjajo prednosti pestre prehrane, ki vsebuje malo maščob, a so te med seboj dobro uravnotežene, ter veliko rastlinskih živil in malo soli.

 


Koliko maščob na dan je dovolj?
Maščobe predstavljajo izvor energije in esencialnih maščobnih kislin; ki pomagajo kardiovaskularnemu, reproduktivnemu, imunskemu in živčnemu sistemu, da pravilno in dobro deluje.

Priporočila WHO so naslednja: 25 do 30 odstotkov dnevnega energijskega vnosa naj predstavljajo maščobe. Na primer: odrasel, zdrav moški naj bi pojedel približno 90 g maščob na dan;  odrasla, zdrava ženska pa približno 65 g na dan. Vedeti pa moramo, da je (poleg količine( zelo  pomembna še kvaliteta zaužite maščobe.

 


Kakšne maščobe naj izbiramo v naši vsakodnevni prehrani?
Izbirajmo predvsem maščobe, ki so bogate z dobrimi nenasičenimi maščobnimi kislinami.

Bolje kot izogibati se maščobi je, da jih pravilno izbiramo. Le-te naj bodo dobre, rastlinskega izvora, z malo transmaščobnimi kislinami in bogate s večkrat nenasičenimi maščobnimi kislinami. Izbirajmo torej med dobrimi maščobami. Te so tudi v novejših, mehkih margarinah, ki so izdelane s postopki, ki omogočajo prehransko visokokakovostne in zdravju prijazne izdelke.

Zelo pomembno je, da se zavemo, kako živimo in kaj vse lahko naredimo, da bomo živeli zdravo in polno življenje.