Vsako leto umre v Sloveniji največ prebivalcev zaradi bolezni srca in žilja. Žalostno, če pomislimo, da je usoda srca zgolj v naših rokah. Ste denimo vedeli, da ena ura teka – skupaj v enem tednu – zmanjša tveganje za srčni infarkt za celih 42 odstotkov?

 
srce


Srce upravičeno velja za življenjski motor, kajti vsako uro prečrpa po krvnem obtoku okoli 300 litrov krvi, kar ustreza približno trem kopalnim kadem vode. Kadar se ukvarjamo s športom, prestavi naš motor še nekaj prestav višje. Ob obremenitvah zmore srce vse do 1000 litrov na uro. Zmogljivost je zelo visoka, za kar se lahko zahvalimo samo dobro delujočemu krvno-žilnemu sistemu okoli srca. Če se zaradi nezdravega načina življenja oziroma katere od kroničnih bolezni pojavijo maščobne obloge na koronarnih žilah, čemur pravimo ateroskleroza, postane srce najprej slabše oskrbljeno z energijo in kisikom in ne zmore več polne zmogljivosti.

Če pa poapnenje žil napreduje in zamaši eno od koronarnih žil, se pojavi infarkt. Kadar je pri tem prizadeta samo majhna krvna žila, odmre zelo majhen del srčnega tkiva. Od časa do časa to tudi opazimo. Takšen infarkt namreč povzroči določen čas trajajoče bolečine v prsih in se pozdravi brez posledic. Čim večja je prizadeta žila, tem večji je del srca, ki odmre. Lahko gre celo tako daleč, da srce povsem preneha delovati in pride do nenadnega zastoja srca.
Če se pojavi infarkt v možganih, govorimo o kapi. Tudi tukaj velja; čim manjša je zamašena žila, tem manj možganskih celic ob kapi odmre.

Ali ste vedeli?

- Da traja le dvajset sekund, da kri zapusti neki organ in se vanj spet vrne, medtem pa steče skozi desno srce, pljuča in levo srce?
- Da steče pri mirujočem človeku v minuti skozi srce od štiri do pet litrov krvi?

Znaki, ki jih ne smete spregledati
Lahko se pričnejo že mesec ali dva pred infarktom, in sicer lahko čutite:
- Bolečino sredi prsnega koša, ki včasih izžareva tudi v roke. Čutiti je, kakor bi bil prsni koš ujet v primež, zato se ob njej pojavita bojazen, tesnoba. 
- Ostro bolečino v vratu, ki se lahko seli tudi v obraz in zatilje. 
- Nenadno omedlevico, slabost, potenje, ki lahko trajajo več ur.
- Nenadno močno utripanje srca.
Če opazite katero od naštetih znamenj, se namestite v udoben položaj in nemudoma pokličite rešilca. Nikar ne čakajte v upanju, da bo minilo!

Glavni igralci
Vsaka zdravstvena zgodba ima svoje igralce. Kateri so zajeti pri srčno-žilnih zapletih? Povišan krvni tlak, ki ga ima 39 odstotkov Slovencev, povišan holesterol, ima ga 74 odstotkov Slovencev, in nezdrava (bodisi prenizka ali previsoka) telesna teža.  Le 38 odstotkov Slovencev se je po Cindyjevi raziskavi znašlo v razredu zdrave telesne teže. Polovica nas ni telesno aktivnih in kadi čez 20 odstotkov Slovencev.
Vsi našteti igralci tvorijo skupaj presnovni sindrom, ki ga številni imenujejo kar ‘smrtni kvartet’, na račun katerega je pri nas trenutno kar 145.000 srčno-žilnih bolnikov.

Odgovornost nosimo sami
Koliko in kaj bomo pojedli? Bomo vsak dan dovolj telesno aktivni? Bomo spoštovali tehtnico? Bomo kadili ali ne? Se bomo opijali? To so vprašanja naše svobodne odločitve. Moramo pa si prizadevati, da bo vsak vedel, kaj mu škoduje in kaj ga pred boleznijo varuje. 
A v glavnem naj nam bo rdeča nit vseh naših prizadevanj za zdravo srce naslednje ugotovitev; ker vse komponente metaboličnega sindroma povzročita ali poslabšata prehrana z veliko maščobami in čezmerna telesna teža, je tudi cilj zdravljenja povsem jasen. Z zmanjšanjem telesne teže pozitivno vplivamo na številne zdravstvene motnje; znižajo se vrednosti maščob v krvi, prav tako krvni tlak, odpraviti je mogoče celo blago inzulinsko odpornost ali jo vsaj izboljšati.

 Da ‘smrtni kvartet’ ne bo imel nobenih možnosti, je treba predvsem zmanjšati telesno težo!
 Ena ura teka na teden zniža možnosti za bolezni srca za 42 odstotkov, pol ure hitre hoje dnevno za 18 odstotkov. Če hočemo ohraniti srce mlado skozi vse življenje, je pomembno, da uravnovesimo kalorije, ki jih zaužijemo in porabimo, pozitivne učinke gibanja in zdrave hrane pa bomo začutili že po šestih tednih.

Načrt za zdravo srce
Če pridobite maščobo večinoma v trebušnem predelu, imate t. i. jabolčno obliko debelosti. Hruškasta oblika postave pomeni, da se vam maščoba nabira na stegnih in zadnjici. Osebe z jabolčnim tipom debelosti imajo povišano tveganje za srčne bolezni – zato se morajo posebej potruditi, da bi ohranile zdravo telesno težo. Obseg pasu pri moškem ne bi smel znašati več kot 102 cm, pri ženski pa ne več kot 88 cm.
Visok krvni pritisk; nenehno drezanje visokega krvnega pritiska ob vsakem krvnem utripu, to pa je kar 120.000-krat v 24 urah, napravi koronarne arterije bolj krhke in neodporne proti maščobam. Krvni pritisk merite redno, vsaj dvakrat letno, in ga po potrebi znižujte z zdravili, predvsem pa z zdravo prehrano in rednim gibanjem. Po štiridesetem letu si dajte vsako drugo leto posneti elektrokardiogram.
Povišana raven holesterola; raven škodljivih maščob v krvi redno merite vsako drugo leto in pazite na zdravo prehrano. Ta naj vsebuje čim manj maščob živalskega izvora, kot so rdeče meso, polnomastni mlečni izdelki, jajca.
Kajenje; nobenega dvoma ni, da je kajenje nadvse škodljivo – tudi za srce. Dokazano je, da je pri ljudeh, ki pokadijo dnevno zavojček cigaret, tveganje za srčni infarkt kar dvakrat večje. Opustite cigarete!
Alkohol; pretirano uživanje alkohola (več kot dve merici na dan pri moškem in ena merica pri ženski, ena merica je 1 dcl vina ali 0,3 dcl žgane pijače ali 2,5 dcl piva) slabo vpliva na kemične presnove nekaterih krvnih maščob in na samo srce. Obstajajo pa dokazi, da je kozarček rdečega vina dnevno za srce dobrodošel, kajti vino ščiti pred nekaterimi prostimi radikali.
Poklic; povsem je obveljalo prepričanje, da so tako imenovani intelektualni poklici mnogo bolj izpostavljeni infarktu od rokodelskih delavskih. Seveda pa je treba bolj kot sam poklic upoštevati okolje, v katerem delate. Srčnih infarktov je veliko več med sedečimi poklici, kjer manjka telesnih vaj in so obroki preobilni.
Značaj; k bolezni pripomore stres, doživljanje in pogostnost stresa pa sta odvisni prav od vašega značaja. Tako so k infarktu veliko bolj nagnjeni nemirni, razburljivi ljudje, ki so strogi do sebe in drugih. Tisti, ki želijo imeti vse pod nadzorom, ki opravljajo več stvari naenkrat in dajejo vtis, da so močni, sposobni, neodvisni. Prav ljudje, ki dajejo občutek nenehne delavnosti (neredko naredijo ravno toliko kot mirnejši ljudje, le da z veliko več hrupa in blišča), so čustveno ranljivi, imajo občutek, da jim ljudje mečejo polena pod noge, zato so razočarani in frustrirani. Nič čudnega ni torej, da srčni infarkt vse pogosteje prizadene mlade ljudi v tridesetih letih, tako rekoč na višku njihove naporne kariere. Pomirite se s  seboj in z ljudmi, ki vas obkrožajo. K izzivom pristopajte bolj dobrohotno in krotite tekmovalnega duha. Poiščite konjičke in čas, da boste v njih uživali. Veliko ste storili že, če ste spoznali, da tako ne gre več naprej in da je sprememba za vaše srce nujno potrebna.


Kaj lahko storite za bolj zdravo delovno mesto v svojem kolektivu?
- Oblikujte športno ekipo ali se pridružite že obstoječi skupini ter o tem obvestite svoje sodelavce.
- Sprehodite se okoli stavbe ali telovadite med odmorom. V svoj delavnik vključite telesno dejavnost in k temu z lastnim zgledom spodbudite tudi druge.
- Svoje sodelavce poučite o koristih, ki jih prinaša redna telesna dejavnost.
- Pomagajte začetnikom, ki želijo postati aktivni.
- Uživajte zdravo hrano. Naročite si zdravi obrok ali pa hrano prinesite od doma.
- Pogovorite se z odgovorno osebo in ustvarite pogoje za zdravo delovno okolje.