Vsak dan se srečujemo z nasveti o zdravem življenju, ki naj bi se začelo na krožniku, napotki pa se vrstijo eden za drugim. Pogosto pa se zgodi, da se avtorji člankov o zdravi prehrani osredotočijo le na eno učinkovino in na le nekatere, ponavadi pozitivne lastnosti, zanemarjajo pa dejstvo, da se uporabnost nekega živila začne v našem želodcu, se pravi z absorbcijo snovi. Tako nam na primer korenje in njegov vitamin A brez zaužite maščobe ne pomeni prav nič. V mislih je potrebno imeti tudi to, da se za nobeno živilo ne moremo opredeliti le na podlagi ene lastnosti.

sadje in prehrana
                                                                                               

Pomembna je kalorična vrednost posameznih živil in dejstvo, da le resnično raznolika prehrana, z zadostnimi in na drugi strani zmernimi količinami, prinaša pozitivne učinke, ki jih zelenjava ter sadje imata. Poenostavljanje, kateremu smo priča v vsakdanjem življenju, tako v medijih kot t.i. vsakdanjih pogovorih, pa nas ne sme odvrniti od tega, da se o tej temi pozanimamo iz virov, ki dajejo relevantne informacije, osnovane na recenziranih raziskavah, ne pa na osebnih mnenjih bodisi zdravnikov, novinarjev ali pa naših babic. Potrebno je namreč vedeti, da gre tukaj, pa ne glede na to od koga prihajajo, še vedno le za osebna mnenja, ki temeljijo na ideologiji ne pa na dejstvih, ki jih daje znanost.


21. stoletje nam namreč nudi možnost neomejenega dostopa do informacij vseh vrst, presoja njihove resničnosti pa pade pod objektiv našega lastnega prepričanja. Velikokrat zaznamo le tisto, kar ustreza naši dosedanji predstavi o svetu, ključni koraki za oblikovanje le teh pa se zgodijo v zgodnjem otroštvu. Zato imamo kot presoje zmožni odrasli odgovornost, da se izobrazimo o dejstvih, saj bomo ta predajali naprej. S tem pa oblikovali prihodnost v kateri bomo živeli, še pomembnejše pa prihodnost, v kateri bodo živeli naši otroci. O hrani in njenih učinkih na naše telo vemo že veliko, vendar pa se moramo vprašat, če se teh osnovnih dejstev dejansko zavedamo. Je energija, ki jo telo potrebuje za optimalno delovanje vseh procesov v telesu. Na učinkovitost teh pa vpliva vrsta in količina hrane, ki jo vnesemo. Če smo prej govorili o zavedanju, je tukaj čas, ko moramo razmisliti, koliko pozornosti posvečamo, lahko rečem najpomembnejšemu vsakodnevnemu opravilu našega življenja. Vsi vemo, kakšen pomen ima prisotnost zelenjave in sadja na našem dnevnem jedilniku. Vendar pa, medtem ko lahko povsod beremo o dobrih lastnostnih, pozabljamo na škodljiv učinek, ki ga lahko imata sadje ter zelenjava. No, problem ni toliko v samih živilih, ampak v načinu, na katerega pridelamo ta živila. V nadaljevanju se bom osredotočil le na ti dve kategoriji prehrambene piramide, saj menim, da si škodljivost mesa, jajc in mlečnih izdelkov zasluži svoj članek. Množična pridelava, kjer je glavna skrb zaslužek, se bo posluževala vseh možnih trikov, za čimvečji pridelek, na čim manjši površini. Pri tem pa največkrat ne izbirajo sredstev. Od zemlje, semena, klona ali gomolja pa vse do odrasle rastline s sadežom in transporta na police trgovin. Vse te stopnje pridelave spremlja nešteto umetnih gnojil, pestidicov, škropiv in konzervansov. Škodljivosti le teh verjetno ni potrebno poudarjati. Vseeno se moram še enkrat vrniti na zavedanje le tega. Potrošniki ustvarjamo police. Moramo se zavedati, da z nakupom na blagajni oddamo glas, kaj želimo imeti v prihodnje na policah. Čas nas je, kar se tiče tega, povozil. Naše znanje in tehnologija presegajo skoraj vse, kar vidimo danes. Pa vendar še nismo pripravljeni na spremembe navad, ki bi nam omogočile, da se krivulja našega razvoja, s tem pa posledično zdravja, usmeri navzgor. Kmet, za katerega mislimo, da je odgovoren za okolju prijazno in zdravo pridelavo hrane, je padel v korporativizem. Tega pa v prvi vrsti zanima zaslužek. Pa naj s tem še tako uničujoče vpliva na zdravje ljudi in ohranjenost okolja. Za to naj skrbijo drugi. Kdo? Ogovornost leži na vsakem posamezniku naše družbe. Če vemo, da je gonilo zaslužek, se bodo kmetje vedno usmerili tam, kjer ta je. Tega pa ustvarjamo potrošniki s svojimi volilnimi lističi na blagajni. Le da ti bistveno bolj vplivajo na naše zdravje, kot pa lističi, ki jih oddamo vsake 2 leti na referendumih in volitvah. Pa naj se vrnem na vse škodljive snovi prisotne v prelepih, velikih sadežih na policah. Ti niso le škodljivi, zaradi vseh snovi uporabljenih pri njihovi pridelavi in skladiščenju, ampak tudi prazni in izropani vsega dobrega. Tako kot so veliki, so tudi vodnati, tako kot so lepi, so tudi prazni. Kot sem omenil že prej, se učinki take hrane po večini kažejo na dolgi rok, praznina, ki zeva v tovrstni zelenjavi in sadju pa govori le o tem, kako pomanjkljiv je naš jedilnik in priča o zaničevalnem odnosu, ki ga imamo do hrane. Stvari, ki nam daje energijo za življenje. Posledice takšnega odnosa pa nosimo vsi ali pa jih slej ali prej bomo. Porast rakavih obolenj lahko spremljamo vsi in mislim, da ga ni človeka, ki ne bi poznal, če že ne imel nekoga v sorodstvu, ki je zbolel za to zahrbtno boleznijo. Pa vendar se še vedno namesto na vzroke, osredotočamo na simptome. Že vredu, toda resnično pozornost bi morali nameniti reku: Bolje preventiva, kot kurativa. Preventiva in s tem zdravje, pa se, kot sem povedal na začetku, začne na naših krožnikih in zavedanju tega, kar že vemo.