vsec sem si

V človeški naravi je, da želi ugajati, da ga je strah negotovosti, da se ne želi zameriti, da ga je strah novih izzivov, da dvomi v svoje sposobnosti, da zavida drugim tisto, česar sam nima, da se boji zavrnitve, da želi vse opraviti najbolje ... Kaj pa če naloge, ki vam je bila zaupana, ne morete ali ne znate opraviti ali je celo ne želite opraviti?  Ste zato slab človek?

 

Posameznikova samopodoba se izoblikuje že v zgodnjih otroških letih, odvisna pa je predvsem od tega, kako so otroka sprejemali njegovi bližnji, kakšna sporočila je otrok sprejemal od njih v trenutku  neuspeha, poraza, pa tudi tesnobe in žalosti. Če so otroka ljubili ne glede na njegovo uspešnost, dejanja, če je bila to brezpogojna ljubezen, zato ker preprosto je, potem bo otrokovo sprejemanje samega sebe visoko. Ko  takšen otrok odraste, bo v svojih načelih in ravnanjih samozavesten, tako da si bo lahko privoščil biti ‘slab’.


Takšnemu človeku ni potrebno ničesar dokazovati!


Otrok, kjer so ljubezen do njega pogojevali z dobrimi deli, uspešnostjo, pa bo zrasel v človeka s slabo samopodobo. Njegova samozavest bo nizka. Tak otrok že zgodaj začne dojemati, da se mora za ljubezen boriti, moledovati, s tem da vse naloge opravi hitreje, bolje od drugih, saj bo le tako deležen ljubezni, nasmeha, priznanja. Dobro delo – dober človek – ljubezen. Nedelo – slab človek – kazen, zasmehovanje, zavrnitev. Že zgodaj se mora tak otrok nenehno dokazovati, da je vreden ljubezni, in ko odraste, mu največ pomeni odobravanje okolice.


Tako je nesamozavesten, da bo izpolnil kakršno koli prošnjo samo, da ga ne bodo imeli za sebičnega.


Poleg vseh teh občutkov, ki se pojavljajo vsakodnevno,  pa je tu še eno čustvo, ki je še najbolj razdiralno in uničuje dušo. Občutek krivde, če nečesa ne opravite ali nalogo celo zavrnete. 
Lep primer so prodajalci knjig, prodajalci zavarovanj po telefonu.


Naključno ste bili izbrani, ne vidijo vas prek telefona, vi ne vidite njih, popolnoma neodvisni ste od njih, pa vendar ne zmorete prekiniti pogovora, povedati, da vas zavarovanje ali zbirka knjig popolnoma nič ne zanima in da ste v časovni stiski. Pogovor se konča z najavljenim obiskom prodajalca na domu, vam pa grenak priokus.

Tisti dan, ko je prodajalec najavljen za obisk, je za vas izgubljen. Nenehno pogledujete na uro, ste nezbrani, slabe volje, saj ne veste, kako bi se obiska rešili. Ko pozvoni pri vratih, ne veste, ali bi se potuhnili in vrat sploh ne odprli ali pa jih odprete in izdelek tudi kupite. V vsakem primeru je občutek krivde prisoten.

Če vrat ne odprete, se vam zdi, da so to videli vsi, prodajalec je prišel zaman – zaradi vas – in počutite se krivo. Če pa da izdelek kupite, se čutite krivo pred sabo in tudi domačimi, saj je nakup posegel v vaš in njihov finančni proračun. Vse lepo in prav, če vam ni vseeno za mnenje vaših bližnjih, težava nastane takrat, kadar se ozirate na mnenje ljudi, ki jih sploh ne poznate, jih ne spoštujete ali celo prezirate. Ste opazili, da na preprosto vprašanje: ‘Kako si?’ nekateri odgovorijo z: ‘Dobro!’ ali:  ‘Izvrstno!’, drugi pa naštejejo vrsto nesreč, slabih stvari, ki se jim dogajajo.

Le zakaj se nekaterim ljudem godijo samo slabe stvari?
Dokazano je, da je količina težav enakomerno porazdeljena med ljudmi in se obrača na pet do sedem let.


Vsakemu se nekaj dogaja – otroci odraščajo, starši se starajo, v službi so težave, avto je v popravilu, bolezen ne izbira, zakon škripa ... Tistemu, ki je bolj glasen, tistemu, ki vas prosi za rešitev njegovih težav, hitite na pomoč, kot da sami nimate težav! Pozabljate, da je usoda do vseh enako neprizanesljiva. Seveda boste rekli, da prijatelja že ne boste pustili na cedilu, in prav je tako! Pa vendar ne za vsako ceno! Pravi prijatelj vas pozna, ne želi vas obremenjevati s stvarmi, za katere ve, da bi se teple z vašimi načeli ali interesi. Človek že po vzgoji poskuša pomagati sočloveku v težavah.

V naravi bližnjih, sorodnikov, sodelavcev, otrok pa je vgrajen refleks izkoriščanja. Primer je sodelavka, ki vas prosi, da namesto nje naredite delo, ki mora biti gotovo do jutri, saj ima ona kozmetičarko, in če danes ne gre, bo zopet čakala na prosti termin lep čas.

Seveda privolite, in že isti trenutek veste, da ne boste mogli pravočasno priti na  predstavo vaših otrok v šoli, na obljubljeni sladoled po njej in da boste morali jutri zlikati perilo, ki ste ga nameravali danes. Le kako bi lahko odklonili prošnjo? Saj sodelavka nikakor ne sme misliti, da ste nesramni, da niste za nobeno uslugo, da ste sebični in nikoli ne veste, kdaj boste sami potrebovali kakšno uslugo. Sodelavkinega dela ne poznate dobro, zato z delom končate pozneje, kot ste pričakovali, in ko se utrujeni vrnete domov, se srečate z obtožujočimi očmi otrok in partnerja, ki nikakor ne more razumeti, zakaj prav vi ne morete priti pravočasno iz službe. V vas se pojavi občutek krivde in jeze.

Jezni ste sami nase, ker ste spet popustili sodelavkini prošnji, jezni nanjo, ki vedno najde samo vas, jezni na partnerja, ki ne razume, da ste dobrega srca in radi pomagate sočloveku v stiski.  Krivi ste pred otroci, ker zopet niste bili tam, kjer bi jim veliko pomenili, krivi pred partnerjem, ker je zopet vse opravil sam, brez vas.

Od jeze, slabe vesti in občutka krivde mrzlično začnete pospravljati stanovanje, da vam ne bi očitali, da imate zanemarjen dom. Na hrano niti ne pomislite,saj nimate časa. Ko drugi dan pridete v službo utrujeni in neprespani, ko gledate nasmejan, svež in spočit obraz sodelavke, ki se vam je pozabila zahvaliti za opravljeno delo, se vprašate: ‘’Le zakaj sem tako neumna?’’
Vprašajte se, zakaj to počnete!


Najpogosteje je v ozadju strah. Strah pred prepiri, zavrnitvijo, da bi vas drugi imeli za sebične, nesramne, ali strah, da vas ljudje ne bi spoštovali  ali imeli radi, če rečete NE.
Vse dogodke doživljamo skozi oči preteklosti. To je kot album slik, ki se nam ob določenih dogodkih odpre na tisti strani, kjer smo to nekoč  že izkusili.
Sedaj potrebujete v albumu pozitivno izkušnjo!


 Kako sobivati z ljudmi, da zaradi uslužnosti ne pozabite nase ali se znajdete v neprijetnem položaju? Prav je, da ste pozorni do drugih in skrbite za njih. 
Vaši družinski člani si zaslužijo vso vašo ljubezen in čustveno podporo, ne pa vsakega trenutka vašega prostega časa in zadnjega atoma vaše energije.
Ravno tako je prav, da poskrbite zase, v tem ni nič sebičnega. Če boste znali poskrbeti zase, boste manj utrujeni, imeli več energije, bolj boste zadovoljni in drugim boste lahko dali več.
Posledice nezmožnosti reči NE so praviloma enake, in sicer preobremenjenost, časovna stiska, nezadovoljstvo, občutki krivde.


Predvsem ženske pogosto mislijo, da se morajo odreči lastnim potrebam, da morajo nenehno skrbeti za druge in upoštevati vse njihove želje. Če tako mislite, nenehno sporočate ljudem, da ste pripravljeni na izkoriščanje in da to lahko počnejo brez slabe vesti, saj vi to potrebujete.


Vaše usluge postanejo samoumevne, ljudje se nanje privadijo, jih pričakujejo, vi pa ste čedalje bolj nezadovoljni, jezni, utrujeni in polni zamer do ljudi, ker vas ne cenijo.
Ste pozabili, da ste jih sami navadili na tako obnašanje do vas? Kako naj vas cenijo in spoštujejo, če še sami sebe ne cenite in spoštujete?


Ne samo z besedami –- pa sj itak nikomur ne poveste, da ste jezni in da pogrešate spoštovanje in hvaležnost. To premlevate v sebi, v nočeh brez spanja. Kako naj vaši bližnji in drugi sploh vedo, kaj se godi z vami, če jim ne poveste! Tudi z govorico telesa, obrazno mimiko in glasom pošiljate sporočila ljudem okrog vas. Obstajata dva osnovna položaja telesa – gospodar in podložnik. Gospodar ima zravnano hrbtenico, rame sproščene, ravne, ima odprt prsni koš, gleda naravnost, roke so sproščene ob telesu, teža telesa je trdno na obeh nogah.

Podložnik si lahko objema komolce, teža telesa je na eni nogi, rame potisnjene navzgor in nagnjene, obraz potisnjen rahlo navzdol. S tako držo telesa govorite, da ste neodločni, da se branite. Glas pove več kot besede, ki jih z njim izrečete. V glasu začutite napetost, strah, neodločnost, veselje, depresijo, žalost. Vse, kar rečete, se mora skladati z vašimi mislimi. Kadar rečete NE, morate tako tudi misliti!
Ta vaš NE se mora ujemati z govorico telesa, ki je drža gospodarja, v glasu se mora čutiti odločnost, in če mislite resno, se ne smehljajte, ne povešajte  pogleda! Vso vašo, dolgo časa v vaši notranjosti zaklenjeno jezo, gnev in zamero usmerite v vaš glas, ko izrečete besedico NE. Seveda ne gre brez težav.

Tega se morate naučiti, vaditi. Lahko se postavite pred ogledalo in vadite držo, obrazno mimiko in različne zvoke vašega glasu. Lahko vadite pred partnerjem, prijateljem ali za začetek v trgovini rečete mesarju, da ne želite tistega kosa mesa, ki vam ga je že odrezal, ampak drugega, manj mastnega. Pripravite si tudi rezervni načrt. Če bo mesar rekel, da tega ne more narediti, ker je meso že odrezano, mu recite, da mesa nikakor ne boste vzeli in da boste odšli drugam.

Pa nikar ne mislite, da vas naslednjič mesar ne bo želel postreči, ker ste tako naredili. Pošteno se bo potrudil, da vam ustreže, saj bo vedel, da z vami ni šale in točno veste, kaj želite in to tudi dosežete. Kako lep občutek!
Za začetek pojdite sami na kavo! Seveda vam bo srce močno razbijalo, imeli boste občutek, da vas popolnoma vsi gledajo, da si mislijo to in ono. Nič zato!

Vi veste, da je to vaja za dvig vaše samozavesti, in opravite jo z odliko! Ti ljudje, ki vas gledajo, so samo ljudje, ki vam ničesar ne pomenijo, nimajo z vami popolnoma nič skupnega, razen  morda kave, ki vam je ne bodo plačali – zakaj bi se ozirali nanje!? Natakarico pa prosite še za kozarec nove vode,  ker je ta, ki vam jo je prinesla, mlačna.


Biti samozavesten pomeni, da se lahko zanesete sami nase. Veste, kdo ste in kaj lahko dosežete!
Poznate svoje dobre in slabe lastnosti in se zaradi njih ne počutite krive!


Poskušajte besedo popolno zamenjati z dovolj dobro. Tako se boste znebili stresa in strahu pred neuspehom. Postavite si realne cilje! Vedeti morate, da nihče ni popoln. Vsak ima določene prednosti in pomanjkljivosti in nekatere stvari drugi mogoče opravijo bolje kot vi. Raje pomislite na tisto, kar vi obvladate bolje kot drugi!


Zavedajte se, da ste takšni kot ste, najboljši!  Morda malo krivih zob, kakšen kilogram preveč, ampak takega, kot ste vi, ni nikjer. Ne na Zemlji, ne v vsem vesolju! Vi ste enkratni, neponovljivi in najboljši!
Bodite to, kar ste, bodite si všeč, saj si imate biti za kaj!